Arhiv NTRC

Na vprašanje, na katerih področjih v občini je epidemija koronavirusa pustila največje posledice, župan Martin Brecl odgovarja, da pri ljudeh. »Na začetku epidemije smo bili vsi malo zmedeni, saj nismo vedeli, kako naj se obnašamo in kaj naj delamo. Bolj kot z resnimi strokovnimi razpravami in iskanjem rešitev smo se, tu predvsem mislim na dogajanje na državni ravni, ukvarjali drug z drugim. V naši občini je bilo kar nekajstresa zaradi covida v Centru za usposabljanje, varstvo in delo Dobrna, kjer je bilo zelo težko izvajati vse ukrepe. Imeli smo rdečo cono v telovadnici, a se je k sreči vse dobro končalo.«

Kaj pa turizem, ki je v vaši občini paradna panoga?

Država je tu po mojem mnenju z ukrepi pomoči turističnim delavcem odigrala dobro vlogo. Opažam tudi, da se je v času epidemije sprostil nek investicijski potencial, kar so v zdravilišču dobro izkoristili. V času korone smo dobili dva manjša hotela z individualno obravnavo gostov. Ob tem so v zdravilišču tudi marsikaj obnovili.

Omenili ste, da je bilo zadnje leto v občini na investicijskem področju zelo živahno. Kaj vse ste uspeli postoriti?

Veliko vsega. Med drugim smo uredili pet plazov. Pri tem je bilo treba narediti okoli 450 metrov podpornih konstrukcij, kamnitih zložb. Asfaltirali smo štiri kilometre cest na teh območjih ter razširili in uredili približno tri kilometre makadamskih cest, ki so pripravljene za asfaltiranje. To je bil za občino kar velik zalogaj. Za te naložbe smo dobili tudi sofinanciranje iz naslova elementarnih nesreč ministrstva za okolje in prostor.

V lanskem letu, ko so turisti na Dobrni množično unovčevali turistične bone, smo v središču kraja doživeli prometni kolaps. Zato smo uvedli sivo cono in uredili nova parkirna prostora. Pri pokopališču smo zagotovili 66 parkirnih mest ter pri šoli 96 novih parkirnih mest za osebne avtomobile, štiri za invalide in pet za avtobuse. Verjamem, da smo s tem mirujoči promet dolgoročno uredili. Čaka nas še ureditev javne razsvetljave od Triglava do mrliške vežice in naprej do cerkve, ter asfaltiranje ceste, tako da bo to območje celostno urejeno.

Kaj je v občini po vašem mnenju največja prednost in kaj največja težava?

Prednost občine Dobrna je, da je izrazito podeželska, da ima več kot šeststo let dolgo tradicijo turizma, da je tu lepo bivalno okolje. To turisti opazijo in nam tudi povedo, kar nas zelo veseli. Slabost pa je mogoče ta, da je v občini zelo malo ravninskega dela in da je velik del občine zelo strm, zlasti Brdce in Paški Kozjak. V ta del občine vodijo štiri ceste, ki so še makadamske in jih bo treba asfaltirati. Ampak tudi makadamske ceste so uporabne in lepe.

Kako občina pomaga občanom lajšati socialne stiske oziroma omiliti vsesplošno energetsko in prehransko draginjo?

V občini imamo kar nekaj programov, namenjenih najbolj ranljivim skupinam občanov. Največ na tem področju naredita Karitas in Rdeči križ, ki poznata razmere in ljudi, ki so pomoči potrebni. Občina jima je letos za ta namen zagotovila tudi nekaj več sredstev. Na drugi strani občina s pomočjo Doma ob Savinji v Celju izvaja tudi storitev pomoč na domu, ki jo občani dobro koristijo. To je najbolj prijazen način pomoči starejšim ljudem, saj omogoča, da čim dlje ostanejo v domačem okolju in da je odhod v dom starejših res skrajna možnost. A ko smo delali anketo za nov dom starejših na Dobrni, je večina vprašanih odgovorila, da bi šla v dom, če bi bil ta na Dobrni, drugam pa ne.

Gradnja doma starejših je v načrtu. V kateri fazi je?

Za območje Novega grada spreminjamo lokacijski načrt in pripravljamo idejne projekte za dom starejših, varovana stanovanja in za nekaj stanovanjskih hiš. Lokacijski načrt je trenutno v fazi sprememb in dopolnitev. Glede doma se dogovarjamo z izvajalcem javne službe, z enim od domov starejših v regiji, s katerim skupaj pripravljamo projekt. Pričakujemo, da bo tudi pristojno ministrstvo imelo posluh za to zgodbo.

Kmalu bo tudi na Dobrni na voljo še ena storitev za starejše – prostofer. Kakšne so potrebe v občini po tovrstnih prevozih?

Res je. Občina se je vključila v projekt Zlate mreže za večjo mobilnost starejših in kupila električni avtomobil, ki smo ga včeraj predali namenu. Imamo tudi pet ali šest voznikov prostoferjev. Verjamem, da bodo občani koristili to možnost prevozov, ki bo na voljo po 15. juniju.

Kakšne pa so potrebe po stanovanjih v občini? Kako rešujete stanovanjsko problematiko?

V občini smo pred dobrim desetletjem in pol zgradili 48 stanovanj, med katerimi je tudi več neprofitnih. Takrat smo rešili večino socialnih težav. Seveda imamo vsako leto kakšno vlogo za neprofitno stanovanje, ampak te primere sproti rešujemo, tako da velikega pritiska na socialna stanovanja nimamo. Na območju stare pekarne gradijo blok, kjer je predvidenih okoli 15 stanovanj. Sicer so tržna, ampak tudi to je dodana vrednost v kraju. Opažam, da občani želijo imeti svoj kotiček. Občina pripravlja že tretji prostorski načrt (OPN). Dobili smo okoli 140 pobud za stavbna zemljišča. Predvsem gre za mlade družine, ki si želijo ustvariti svoj dom na Dobrni. Upam, da bomo večino teh pobud lahko uresničili, vključili v OPN. Dokument je trenutno v presoji na ministrstvih oziroma pri nosilcih urejanja prostora. Upam, da bo čez leto že »pod streho«.

S katerimi občinskimi projekti še želite izboljšati kakovost življenja občanov?

Okoli sto projektov v različnih fazah, od idej do izvajanj na terenu, je trenutno aktualnih. Na področju vodooskrbe smo se vsa leta trudili in uspešno koristili možnosti sofinanciranja. Ostala so nam še nekatera območja, kot na primer Vinska Gorica, Parož, Spodnje Brdce, Strmec in čistilna naprava za vodooskrbni sistem Lanšperk. Za teh pet projektov smo pridobili gradbena dovoljenja in jih prijavili na Evropski sklad za okrevanje in razvoj po koroni. Upam, da bomo na razpisu uspešni. Projekt je ocenjen na okoli dva milijona evrov, sofinanciran je lahko v višini 50 odstotkov. Po izvedbi projekta bo večina občine priključena na javni vodovod. Zatem brez javnega vodovoda ostajata le še Strmec in Paški Kozjak. Tudi za ti dve območji imamo vse projekte pripravljene, vključno z gradbenimi dovoljenji.

Kaj pa gradnja kanalizacije?

Večina občine ima zgrajeno kanalizacijsko omrežje in vesel sem, da so se občani tudi pridno priključevali nanjo. Je pa še nekaj območij (Lokovina, del Zavrha in Vrbe), kjer kanalizacijskega omrežja še ni. Ko bo na voljo kakšen razpis za sofinanciranje za območja z manj kot dva tisoč populacijskimi enotami, bomo nanj prijavili tudi omenjena območja.

V načrtu so tudi izgradnja športnega centra, širitev šole, vrtca, ureditev dvorane kulturnega doma …

Športna dvorana je bila zgrajena leta 1975, zato nujno potrebujemo nov športni center, ki ga občina namerava uresničiti v naslednjih letih. Trenutno pripravljamo idejne projekte. V sklopu tega bomo dogradili tudi vrtec in šolo. Vrtec je bil zgrajen pred desetletjem, a se je od takrat zakonodaja tako spreminjala, da potrebujemo dodatne prostore. Imeli smo trioddelčni vrtec, z novogradnjo smo dobili petoddelčnega. S spremembo zakonodaje, ki omogoča drugemu otroku brezplačen vrtec, smo morali zagotoviti šest oddelkov. Še za dva oddelka otrok je iz drugih občin, tako da smo imeli že osem oddelkov … Da bi rešili prostorsko stisko, moramo vrtec dograditi.

Kako pa napreduje gradnja kolesarskih povezav v občini?

Ti projekti se v delu financirajo iz evropskega strukturnega sklada, deloma iz državnega proračuna. Gre za kolesarsko povezavo Celje-Vojnik-Dobrna-Velenje. Del projekta, ki gre skozi občino Dobrna, je v fazi razpisa za javno naročilo. Računamo, da se bo jeseni začela gradnja. Medtem kolesarsko povezavo od Velenja do Dobrne že gradijo in bo kmalu zgrajena do meje z občino Dobrna.

Kako uspešna je Občina Dobrna pri pridobivanju sofinancerskih sredstev?

Odvisno, kateri kriterij gledaš. Če gledamo višino pridobljenih sredstev na število prebivalcev, smo bili leta 2018 daleč med najbolj uspešnimi občinami v regiji. Takrat smo pridobili 1,5 milijona evrov, kolikor znašal celoletni proračun občine. Zelo se trudimo, da imamo projekte pripravljene na dolgi rok. In iščemo vse možnosti za pridobitev dodatnih sredstev, saj smo z lastnimi sredstvi precej omejeni. Zagotovilo, da je občina lahko uspešna, je predvsem to, da danes razmišljaš, kaj boš delal čez deset let, in da danes pripravljaš projekte, ki jih boš lahko čez nekaj let prijavil na nek razpis. Pomembno je tudi, da znamo občanom predstaviti projekte in težave, s katerimi se pri pripravi projektov soočamo.

Na kaj ste kot župan najbolj ponosni?

Predvsem na občane, ki tvorno sodelujejo z občino, za kar sem jim iskreno hvaležen. Večinoma nimamo težav z umeščanjem raznih projektov v prostor, kjer potrebujemo soglasja občanov. Ponosen sem tudi na sodelavce, ki uspešno pripravljajo projekte za nove naložbe. Dobra stvar je tudi turizem, ki nas sili k raznim izboljšavam v kraju, ki so dobre tako za občane kot za turiste. Tudi na to sem ponosen.

BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: Andraž Purg - GrupA

Kdo so občinski nagrajenci?

Občina Dobrna ima novega častnega občana. To je dr. Drago Karl Ocvirk, teolog, predavatelj, misijonar, pisec ... Župan mu bo naziv izročil na občinski slovesnosti 15. junija ob 18. uri v Kulturnem domu Dobrna.

Srebrna grba občine bosta prejela Bogomil Šibanc in Darko Vošnik. Bogomil Šibanc je eden najaktivnejših članov PGD Dobrna z več kot 50-letnim stažem v gasilstvu ter »ambasador ekologije in motivator občanov, da so se po izgradnji kanalizacije priključevali na javno kanalizacijsko omrežje«. Darko Vošnik je zidar, ki je svojim poklicnim znanjem in z izkušnjami pomembno prispeval k strokovnemu izvajanju del na terenu. Je tudi dober organizator in poznavalec ljudi.

Prejemniki bronastih občinskih grbov so Drago Adamič, Društvo Arnika Dobrna, in Miroslav Jakop. Draga Adamiča odlikuje izredno uspešno delo na področju profesionalnega in rekreativnega športa in hkrati pozitiven zgled občanom, kako kakovostno izkoristiti prosti čas. Društvo Arnika si prizadeva za umestitev podeželskih žena in deklet na ustrezno mesto v družbi, ohranja kulturo podeželja, združuje žene in dekleta v tem okolju ter usklajuje interese članic. Miroslav Jakop pa je lastnik uspešnega podjetja Profilplast, ki je specializirano predvsem na področju izdelave orodij za ekstruzijo. Glavnino kupcev predstavljajo velika slovenska podjetja, 30 odstotkov prometa pa izvoz na zahteven trg EU, predvsem za avtomobilsko industrijo. Na domačem trgu je podjetje poznano predvsem po rastlinjakih in PVC ograjah.

Županska priznanja pa bodo prejeli CUDV Dobrna za strokovno in odločno ravnanje pri obvladovanju razmer med epidemijo covida, Jan Grobelnik za visoko interpretativno raven ŽPZ Korona, za promocijo Dobrne na glasbeni sceni doma in v tujini ter za vpetost zbora v kulturni utrip kraja, Jože Verdel za certifikat pridelave senenega mleka in strokovno združevanje tradicionalnega kmetovanja ter dobrih praks ter Maj Pritržnik za bogat nabor tekmovalnih odličij državnega prvaka in za konkurenčne uvrstitve na evropskem in balkanskem prvenstvu v turnem smučanju, gorskem teku in krosu 2022.