Arhiv NTRC

Medtem ko si občani Vojnika želijo, da se leto, kot je bilo lansko, ne bi nikoli več ponovilo, saj so neurja povzročila razdejanje, kakršnega ne pomnijo niti najstarejši krajani, je bilo leto 2024 bolj prijazno. »V njem smo intenzivno odpravljali posledice, ki so jih pustile naravne ujme. Država nam je prišla na pomoč z dodatnimi sredstvi, mi pa smo se potrudili in z marljivim delom uresničili veliko projektov, tako na področju obnavljanja cest in druge infrastrukture kot pri urejanju plazov, ki so poškodovali ali ogrožali stavbe in ceste,« je ob opravljenem delu zadovoljen župan Branko Petre.

Proračun vojniške občine za leto 2024 je bil rekordno visok in je znašal skoraj 17 milijonov evrov. Od tega je bilo skoraj 60 odstotkov sredstev porabljenih za naložbe. Občina je po lanskih poplavah od ministrstva za naravne vire in prostor za sanacijo prejela 3,7 milijona evrov. S tem denarjem je uresničila petindvajset projektov, eden izmed njih je most v Polžah. Da je Občina Vojnik zgleden primer, kako se da hitro in učinkovito delati, je poudaril minister za naravne vire in prostor Jože Novak. »Vesel sem za vsak evro, ki ga država da skupnosti, kot je vaša, saj se v njej ta znesek podeseteri, medtem ko se v Ljubljani izgubi,« je dodal.

Čeprav ob lanskih neurjih niso bili medijsko izpostavljeni, so tudi na Dobrni doživeli katastrofo. »Kamor koli si pogledal, si videl plazečo zemljo. Bilo je kar stresno. Ogrožene so bile hiše, ceste,« je dejal župan Dobrne Martin Brecl. Tudi v tej občini so letos zavihali rokave in se lotili obnove in odpravljanja posledic ujme. Manjše poškodbe oziroma tisto, kar so lahko, so uredili sami, večje in zahtevnejše so evidentirali in prijavili v sistem Ajda. Več projektov še čaka na obnovo.

Milijonske naložbe

Ob odpravljanju posledic ujm so v občini Vojnik uresničevali tudi številne druge projekte in naložbe. Med njimi so tri, ki so vredne več kot milijon evrov. To so kanalizacija Ivenca, vodovod Lindek in športno igrišče na Frankolovem. Za vsakega od omenjenih projektov je občina pridobila pol milijona evrov nepovratnih sredstev.

Na izgradnjo novega športnega igrišča so na Frankolovem čakali vrsto let. Frankolovska šola namreč doslej ni imela svojega igrišča. Učenci so uporabljali tistega nad graščinskim parkom, ki pa je od šole nekoliko oddaljeno, zato so šolarji med poukom izgubili veliko časa, da so prišli do igrišča. Novo igrišče bo služilo tako potrebam šole kot vrtca. Uporabljala ga bodo lahko tudi društva v kraju. Projekt naj bi bil končan v prvih mesecih prihodnjega leta.

V občini je viden tudi premik pri oskrbi z vodo. Krajani Lindeka so tako po več letih le dobili dostop do javnega vodovodnega omrežja. Občina je gradila tudi kanalizacijo. Pomemben projekt je bila gradnja kanalizacijskega omrežja v Ivenci, s čimer so povezani celotno naselje Ivenca ter posamične stavbe ob trasi državne ceste do Vojnika, kjer je izvajalec novozgrajeno omrežje povezal z obstoječim kanalizacijskim sistemom.

»Lahko ocenim, da je bilo leto, ki se poslavlja, zelo uspešno. Tudi, ko se peljem po naših cestah, ugotavljam, da se nekajletno sistematsko delo pri obnovi cest in mostov že lepo pozna,« pravi župan Branko Petre.

Pereče prometne razmere

Prometna varnost je bila sicer v iztekajočem se letu največkrat in najglasneje izpostavljena težava v vojniški občini. Da so prometne razmere v občini slabe, celo zaskrbljujoče, so opozarjali krajani Arclina, Vojnika in Frankolovega, ki so v začetku leta ustanovili civilno iniciativo Tukaj smo Vojnik.»Čas je, da krajani stopimo skupaj in zahtevamo osnovno infrastrukturo, ki nam bo zagotovila varnost. Dovolj imamo ignorantskega odnosa Občine Vojnik do prebivalcev Arclina, Vojnika in ostalih krajev ob državni cesti. Dovolj imamo prometa, ki vsak dan vse bolj vpliva na naša življenja. Dovolj neurejene javne infrastrukture, zaradi katere je bila ob lanskih neurjih marsikatera hiša poplavljena. Dovolj nestrokovnih, rokohitrskih in nepremišljenih prostorskih rešitev,« so sporočali občani, združeni v civilno iniciativo. Zahtevali so zagotovitev večje prometne varnosti z izgradnjo pločnikov, kolesarskih stez, prehodov za pešce. Zaskrbljeni so tudi zaradi načrtovane prenove odseka štajerske avtoceste med Dramljami in Slovenskimi Konjicami. Čeprav Dars med obnovo ne načrtuje obvozov po regionalni cesti skozi Vojnik, se v iniciativi bojijo, da se bo promet skozi vojniško občino še dodatno povečal, kar se sicer že dogaja ob nesrečah na avtocesti. Dars naj bi sicer obljubil sestanek z lokalnimi skupnostmi pred začetkom del, na katerem naj bi pojasnil, kako bo vse skupaj urejeno tudi z varnostnega vidika.

V vojniški občini pravijo, da se perečih prometnih razmer zavedajo. Strinjajo se tudi, da je nujno izboljšanje stanja na tem področju, pri čemer upajo tudi na sodelovanje občanov. Nekateri lastniki zemljišč, kjer je predvidena gradnja pločnikov in kolesarskih stez, namreč nočejo dati soglasij za odkup potrebnih zemljišč. Zato občina oziroma direkcija za infrastrukturo nekaterih že pripravljanih projektov ne more začeti izvajati.

Bolj uspešni pri gradnji kolesarske povezave so v občini Dobrna, kjer je direkcija za infrastrukturo zgradila kolesarsko pot od Lemberga skozi Dobrno proti meji z velenjsko občino. So se pa tudi na Dobrni ukvarjali s prometnimi težavami. Krajani Vinske Gorice že vrsto let zahtevajo ureditev prometnih razmer skozi kraj. Opozarjajo na preobremenjenost ceste s tovornimi vozili in obljubljajo uporabo vseh pravni sredstev, če razmere ne bodo kmalu urejene. Krajani med drugim zahtevajo postavitev več cestnih ovir na omenjeni cesti. Nujna sta po njihovem mnenju tudi izgradnja novega mostu pri čistilni napravi ter redno izvajanje nadzora redarske službe glede upoštevanja prometne signalizacije.

V znamenju jubilejev

Leto 2024 je bilo tudi leto okroglih obletnic. Občina Vojnik je obeležila 30-letnico ustanovitve občine. Da je bila tedanja odločitev, da Vojnik stopi na samostojno pot, prava, je prepričan župan Branko Petre, ki meni, da je občina v teh tridesetih letih veliko dosegla. »S ponosom lahko rečem, da je občina Vojnik v zadnjih tridesetih letih napredovala. Samostojnost je prinesla predvsem napredek na infrastrukturi, ta se kaže tudi pri nekaterih večjih naložbah. Povečuje se tudi število prebivalcev, kar dokazuje, da je pri nas prijetno živeti,« je ponosen. Še en jubilej pa v Vojniku obeležujejo ravno v tem času. Božični Vojnik, ki je prepoznavnost kraja ponesel v svet, namreč letos proslavlja deseto obletnico.

Žal so leto zaznamovali tudi težki trenutki, saj so se poslovili kar trije prejemniki zlatega grba Občine Vojnik, ki so v lokalni skupnosti in širše pustili neizbrisen pečat, in sicer Avgust Čerenak, Marija Marjanca Krpan in Franci Pliberšek.

 BOJANA AVGUŠTINČIČ

Foto: Andraž Purg