Arhiv NTRC

Francka Javeršek od rojstva živi na kmetiji na Kristan Vrhu. Na svoje družinsko okolje je navezana od malih nog in mu je ostala zvesta tudi, ko se je pokazala potreba po tem, da bi postala prevzemnica. »Nikoli mi ni bilo žal za to odločitev. Prav to, da mlad človek ostane na kmetiji, je glavni pogoj, da kmetija živi naprej. Težko je opazovati domačije, ki nimajo naslednika in propadajo,« je dejala. Tudi danes na kmetiji sredi šmarskih gričkov v Kristan Vrhu družina Javeršek obdeluje zemljo, redi prašiče in govedo.

Ideja o ustanovitvi društva kmečkih žena se je Javerškovi porodila v sedemdesetih letih. Na Kristan Vrhu in v okolici je bilo namreč veliko žensk, ki so bile predane kmetovanju in so si želele druženje ter povezovanje. Kmetice so čutile, da so sposobne marsičesa in da ne sodijo le na njivo ali za štedilnik. Ob podpori vodstva takratnega kmetijskega kombinata so prve ustanovile aktiv, ki je imel 22 članic. Kmalu so pripravile prvi kuharski tečaj in se podale na izlete po domovini in tujini. Članstvo je lepo raslo, po osamosvojitvi se je aktiv žena preoblikoval v društvo. »Vedno smo imele ogromno podpore. V času, ko so bili na čelu občin še predsedniki skupščin, so imeli vedno posluh za nas. Prav zaradi razumevanja v lokalnem okolju je še bolj prijetno delati pod okriljem društva.«

Danes pod okriljem društva deluje 256 kmečkih žensk iz občin Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek, Kozje in Bistrica ob Sotli. Po besedah predsednice se v društvene vrste vključujejo tudi mlada dekleta. Ker pridejo pozno domov iz svojih služb, na katero dejavnost društva včasih »pošljejo« svoje mame in tašče.

Bogata bera znanja

V vseh letih obstoja Društva kmetic Ajda se je zvrstilo ogromno druženj, izobraževanj, predavanj, tečajev. Članice gredo po besedah predsednice društva rade naokrog, da spoznavajo primere dobrih praks, lepe kraje in delo drugih društev. »Marsikatera ženska je povedala, da ne bi videla toliko zanimivosti in srečala toliko ljudi, če ne bi bila del našega društva. Številnim druženje pod skupnim okriljem ogromno pomeni,« je povedala letošnja prejemnica plakete občine. Ko so v domove prišli prvi računalniki, so se članice društva udeležile tečajev računalništva, da bi se bolje znašle v poslovnem svetu. Ker so tudi kmetice rade lepo urejene, so rade prisluhnile predavanjem o negi obraza in rok. Za marsikatero so bila izobraževanja o predelavi mesa, mleka, pridelavi kisa in sadjevca spodbuda, da so se kasneje odločile za katero od dopolnilnih dejavnosti na kmetiji. Skozi leta med drugim ni manjkalo tudi izobraževanj o zdravi prehrani, zdravilnih zeliščih, urejanju kmečkega dvorišča. »Naše članice so ponosne, da so njihove kmetije urejene, da so okrog hiše rože, vrtovi. To je ogledalo vsake hiše,« pravi Javerškova.

Foto: Andraž Purg

»Nekdanjemu predsedniku republike Milanu Kučanu sem nekoč med drugim dejala, da kruh raste na zemlji, ne na betonu. In da številnih živil ne bi bilo, če ne bi bilo pridnih kmetov. Tudi predsedniku vlade Robertu Golobu bi rada marsikaj povedala.«

Preberite več v Novem tedniku