Arhiv Štajerskega Tednika

Nedavni požari na gospodarskih poslopjih v občinah Šentjur in Šmarje pri Jelšah so spomnili na nevarnost samovžiga sena, tako imenovanega biološkega samovžiga. Kmetijske svetovalne službe so zato pripravile priporočila, kako se izogniti nevarnosti samovžiga, ob tem pa opozorile na vlago, ki velja za enega od najpomembnejših vzrokov za samovžig sena.

Košnja trave in spravilo krme sta bila letos zaradi neugodnih vremenskih razmer precej otežena, saj so kmetje s prvo košnjo zamujali, potem pa je med spravilom prve košnje že rasla druga, torej je bila ta mešanica posušena in skladiščena skupaj. Strokovnjaki pravijo, da je treba biti pri spravilu takšne krme previden, saj gre za mešanico suhe in malo manj suhe krme, ki ima v steblih rastlin skrite precej vlage in prav ta vlaga lahko povzroči samovžig.

»Na travi, ki jo odkosimo, so mikroorganizmi, ki rastlinski sok izkoriščajo za svoje preživetje. Ti mikroorganizmi so močno aktivni vse do 40 odstotkov vlage. Ne samo, da pri tem procesu izgubljamo hranilne snovi za naše živali, začne se sproščati tudi veliko energije, ki jo zaznamo kot toploto oziroma gretje krme. Zato pri vlažnem senu hitreje pride do samovžiga kot pri suhem. Samovžig sena je pojav, kjer ogenj nastane, čeprav zunanjega vira vžiga ni. Zaradi samodejnega segrevanja se v notranjosti sena kopiči toplota, ohlajanja oziroma odvajanja toplote pa ni. Večja, kot je količina sena, težje se hladi, s tem pa se povečuje možnost za nastanek ognja,« opozarja vodja celjskih kmetijskih svetovalcev Tatjana Pevec.

Preberite več v Štajerskem Tedniku