Arhiv NTRC

Tudi na ta račun so Celjani, ki so priključeni na sistem daljinskega ogrevanja, zadnja leta kljub energetski krizi plačevali relativno malo za ogrevanje.

Kaj pa to sežiganje odpadkov pomeni za okolje v Celju? Nekateri so že ob zagonu toplarne opozarjali na nevarne izpuste, česar meritve doslej niso potrdile.

Manj odpadkov na deponiji

Toplarna Celje je dovoljenje za obratovanje dobila pred šestnajstimi leti. Okoljevarstveno dovoljenje je predvidelo, da bo letno sežgala do 30 tisoč ton odpadkov, medtem ko naj bi se po novem zmogljivosti povečale na 40 tisoč ton, kolikor že od začetka obratovanja znaša tudi tehnična zmogljivost toplarne. Lahka frakcija, ki nastane po obdelavi komunalnih odpadkov, in blato iz čistilne naprave sta glavna kurilna elementa toplarne.

Struktura in količina odpadkov sta se v letih delovanja toplarne močno spremenili, zato je smiselno povečanje zmogljivosti toplotne obdelave odpadkov, navajajo v Mestni občini Celje in dodajajo, da se bo s tem izboljšal postopek odstranjevanja odpadkov ter zmanjšala količina odloženih odpadkov na deponijo, povečala pa se bo energetska samooskrba mesta. Prav daljinsko ogrevanje, za katerega del toplote zagotavlja toplarna, predstavlja učinkovit in okolju prijazen način ogrevanja stavb, ki s centralizirano proizvodnjo toplote prinaša manj onesnaževanja, večjo zanesljivost oskrbe, preprosto vzdrževanje ter strokovno nadziranje, opozarjajo v MOC.

Slabše ne bo?

»V Evropi so takšne sežigalnice običajne, saj jih je približno petsto, v Celju pa smo žal edini v Sloveniji,« pravi direktor Energetike Celje mag. Aleksander Mirt. Podjetje ima koncesijsko pogodbo še za pet let upravljanja toplarne.

»Okoljevarstveno dovoljenje določa, kakšne so dopustne vrednosti izpustov iz toplarne, in dnevne vrednosti so bistveno pod dovoljenimi,« zagotavlja sogovornik in dodaja, da so podatki o teh meritvah ves čas javno objavljeni na spletu (http://www.energetika-ce.si/okolje – prikazovalnik emisij) in na prikazovalniku na pročelju toplarne.

Zagotavlja, da se s povečanjem zmogljivosti sežiga razmere v okolju ne bodo poslabšale, saj bo celoten sistem še vedno strogo nadzorovan. Prav sistem posodabljanja čiščenja dimnih plinov s pomočjo prašnih filtrov predstavlja enega večjih stroškov, pravi Mirt. »Nevaren pepel, ki je odpadek iz tega procesa čiščenja dimnih plinov, gre v tujino, saj pri nas nimamo ustreznega odlagališča, nenevaren del, ki ostane po gorenju, odlagamo na odlagališče.«

»Povečano sežiganje odpadkov in blata iz komunalne čistilne naprave je sprto z zdravo pametjo. Nujno bi bilo treba preprečiti sežiganje visoko onesnaženega blata in dosledno nadzorovati lahko frakcijo, ker ne sme vsebovati PVC-materialov, saj pri njihovem gorenju prihaja do izpustov izjemno nevarnih dioksinov in furanov,« ob napovedi povečanja zmogljivosti toplarne opozarja Boris Šuštar iz Civilnih iniciativ Celja. Z delovanjem toplarne se ni strinjal že od njenih začetkov.

Foto: arhiv NT/SHERPA

Več v tiskani izdaji, ki je izšla 18. januarja.