»Nastajajo nove razsežnosti mesta«
Gradbišča ob vstopu v Rogaško Slatino bodo za vedno spremenila podobo tega zdraviliškega kraja. Gradbeni delavci so tam pred časom že asfaltirali nadhod Sonce. Nastalo je novo parkirišče, ob katerem izvajalci že gradijo pritličje Razglednega stolpa Kristal. Občina ob tem snuje nove vsebine za območje Tržaškega hriba in verjame, da tudi za območje nekdanjega mizarstva prihajajo boljši časi.
Župan Občine Rogaška Slatina mag. Branko Kidrič je dejal, da v zadnjem letu njegovega mandata in v času trenutne sestave občinskega sveta izstopa šest večjih projektov. Trojček, ki ga tvorijo nadhod Sonce, parkirišče parkiraj in presedi ter Razgledni stolp Kristal, po njegovem prepričanju prinaša nove razsežnosti razvoja Rogaške Slatine. Parkirišče parkiraj in presedi ter nadhod Sonce bo občina namenu predala v drugi polovici septembra. Gradbeni delavci so naredili temelje razglednega stolpa, trenutno se posvečajo gradnji pritličja. Glede na časovni načrt bo gradnja vsakega nadstropja, visokega 3,85 metra, trajala osem dni. Za starejše je pomembna gradnja oskrbovanih stanovanj, za mlajšo generacijo gradnja telovadnice pri Podružnični osnovni šoli Sveti Florijan. Dograjena čistilna naprava je pridobitev, dobrodošla za vseh šest občin Obsotelja in Kozjanskega. »Takšen naložbeni val, ki je posledica številih priprav in dejavnosti, se ne more zgoditi vsako leto. A vsekakor zaznamuje zadnje obdobje,« je poudaril Kidrič.
Slovenijo je zajel val podražitev. Se bo to poznalo pri stroških največjih občinskih projektov?
Vsa Evropa se zaradi dražjih energentov sooča s podražitvami in naša občina ni nobena izjema. Z izvajalci gradbenih del smo ves čas v stiku, dogovarjamo se, iščemo rešitve. V državi ni uveljavljenega načina, kako naj bi se podražitve upoštevale. A zakonodaja veleva, da moramo naročniki, torej občine, v primeru višje sile zagotoviti dodaten denar ter upoštevati uzance. Izvajalci nam morajo pri posameznih postavkah, kjer obstajajo razlogi za podražitve, to jasno dokazati. Za štiri večje projekte smo zagotovili dodaten denar in ocenjujem, da bo zadostoval. Za gradnjo razglednega stolpa, ki je dveletni projekt in bo končan sredi prihodnjega leta, znaša vrednost pogodbe 3,7 milijona evrov. Na zadnji seji občinskega sveta smo za projekt zagotovili dodatnih 50 tisoč evrov.
Ob položitvi temeljnega kamna za stolp ste omenili tudi nov projekt na območju Tržaškega hriba. Kakšna bo njegova vsebina?
Trojček projektov na območju Tržaškega hriba je pravzaprav prvi korak k oživitvi tega območja, kjer so neomejene možnosti turističnega razvoja. Dve od njih sta ureditev sprehajalnih poti in ponovna postavitev razglednega paviljona, ki je znan iz zgodovine našega kraja. Prav ta paviljon je osrednja vsebina projekta, s katerim smo se prijavili na razpis gospodarskega ministrstva. Poleg tega bi radi v Aninem dvoru ponudili nekatere vsebine virtualne resničnosti, povezane z zgodovino Rogaške Slatine in mineralnih vrelcev. O rezultatih razpisa še nisem obveščen. Če občina na razpisu ne bo uspela, bo iskala druge možnosti sofinanciranja.
So ideje usklajene z lastnikom velikega dela zemljišč na Tržaškem hribu Zvonimirjem Blažunom?
Z njim se dogovarjamo, kakšno zgodbo bi na Tržaškem hribu lahko osnovali skupaj. Ko bodo pogovori končani, bomo videli, s katerimi vsebinami soglaša kot lastnik zemljišča. Leta 2016 nam je predstavil svojo idejno zasnovo in prosil za pomoč oz. sodelovanje. V tej idejni zasnovi je bila prav tako ideja o gradnji nadhoda, vendar na mestu, kjer to ni bilo izvedljivo. V idejni zasnovi, ki jo je naročil, je bila predvidena še ureditev postajališča za avtodome. Ker te ideje v šestih letih ni uresničil, je občina sama uredila postajališče v športnem centru.
Kjer želi občina postaviti leseni paviljon, stoji palčkova hišica, ki bo odstranjena. Nekateri opozarjajo, da bo izginil pomemben del dediščine.
Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) je že pred več kot desetletjem občini dal pobudo za ponovno postavitev razglednega paviljona in temu sledimo. Načrt za izvedbo paviljona je bil izdelan leta 1991 na podlagi zgodovinskih virov in pod vodstvom arhitekta restavratorja Franca Vardjana. Sodelavci ZVKDS so ugotovili, da je paviljon stal točno tam, kjer je zdaj palčkova hišica. Če bi ga ponovno postavili, bi bil razgled iz njega enak tistemu, ki je bil osnova za znamenite zgodovinske razglednice. Po dogovoru z omenjenim zavodom želi občina za palčkovo hišico, ki sicer ni zaščitena kulturna dediščina, poiskati kakšno drugo primerno mesto. Trenutno imamo na voljo tri možnosti. Zaradi prestavitve hišica nikakor ne bo uničena.
Foto: Andraž Purg – GrupA
Preberite več v Novem tedniku
