Na hmeljiščih: Narava da in vzame
Za hmeljarje v občini Tabor je bil minuli konec tedna stresen, saj je neurje s točo poškodovalo približno 45 hektarjev hmeljišč. Najbolj prizadeti so nasadi Milana Lesjaka iz Ojstriške vasi, ki je ob polovico pridelka. Kakšna bo sicer letina hmelja v širši Savinjski dolini, strokovnjaki še ne morejo napovedati, saj so za njegovo kakovost in količino ključni zadnji tedni zorenja. Pri tem je jasno, da vedno pogostejši neugodni vremenski vplivi, tako nalivi s točo kot suše, hmeljarje postavljajo pred zahtevne izzive. Kako obvarovati hmelj pred vedno pogostejšimi izrednimi vremenskimi vplivi?
Milan Lesjak, aktualni hmeljarski starešinaiz Ojstriške vasi, hmelj goji na 16 hektarjih. V soboto v poznih večernih urah je močan veter s točo popolnoma uničil približno polovico nasadov, na katerih goji hmelj.
Hud stres
»Ko sem prišel na hmeljišča, sem bil šokiran. Že tretje leto zapored mi narava ne prizanaša. Zelo stresno je, ko spoznaš, kako nemočen je človek proti uničujočim vremenskim vplivom. Veter je podrl žičnico z osmimi hektarji hmelja. Naslednje leto bomo morali narediti novo,« je povedal Lesjak, ki je kljub vsemu tudi hvaležen, da so mu takoj priskočili na pomoč okoliški kmetje. »Tam, kjer žice še stojijo, pobiramo hmelj in ga obešamo nazaj. Tako bomo, upam, vsaj nekaj pridelka rešili.« Milan Lesjak ves pridelan hmelj proda Kmetijski zadrugi Savinjska dolina.
Takoj so se odzvali tudi strokovnjaki iz celjske enote kmetijsko-gozdarskega zavoda. Hmeljarje, ki so utrpeli škodo, pozivajo, da morajo hmelj poškropiti z aminokislinami, da ne bo ovenel. Večina pridelovalcev hmelja ima hmeljišča zavarovana, a zavarovalnice povrnejo le del škode.
Že prej klestila toča
Toča je letos že nekajkrat uničevala nasade hmelja. Najbolj je poškodovanih približno sto hektarjev hmeljišč na območju Šmartnega pri Slovenj Gradcu ter v delu Savinjske doline, kjer ne bo pridelka. Tudi hmeljišča na območju Škofje vasi je toča močno oklestila. Prvič že maja in potem še v začetku junija.
Najslabša letina hmelja v zadnjih tridesetih letih je bila leta 2003. Povprečen pridelek je znašal 835 kilogramov/hektar, v letu 2000 1.095 kilogramov/hektar. Dobre letine so bile v letih 2014 (2.034 kilogramov/hektar), 2017 (1.956 kilogramov/hektar), 2018 (1.989 kilogramov/hektar) in leta 2020 (1.941 kilogramov/hektar). Povprečen pridelek v zadnjih tridesetih letih je 1.594 kilogramov/hektar.
Kakšna bo letina?
Hmelj v Savinjski dolini je imel do zadnjega vročinskega vala dokaj ugodne pogoje za rast in razvoj. V večini hmeljišč razvoj rastlin prehiteva za približno deset dni, pravi Irena Friškovec iz Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje. O tem, kakšna bo letina hmelja, še ne more govoriti, saj bo na kakovost in količino pridelka najbolj vplivalo vreme v naslednjem mesecu. Znan je rek, da je avgust mesec, ki hmelj da ali vzame.
Preberite več v Novem tedniku
