Arhiv NTRC

Tako so v občini in celjski enoti omenjenega zavoda odgovorili na vprašanja, kje so sploh shranjeni deli paviljona, v kakšnem stanju so in kako kaže s pobudo o njegovi ponovni postavitvi. Na zadnji seji mestnega sveta MOC je to pobudo predstavil svetnik Levice Sergej Gajić.

Paviljon, ki je bil zgrajen konec tridesetih let prejšnjega stoletja in je kulturni spomenik lokalnega pomena, je delo slovenskega arhitekta Vladimirja Šubica. Do leta 2005 je stal ob Ulici XIV. divizije in je bil prepoznaven simbol mesta. Ob širitvi ceste je bil odstranjen z obljubo, da bo kasneje stal na drugem mestu. V skoraj dvajsetih letih se to ni zgodilo in mnogi so domnevali, da ga ni nikjer več.

Ne vedo, zakaj ne stoji

»Prestavitev in nadomestno postavitev Šubičevega paviljona je med prenovo ceste zahteval naš zavod, saj ga zaradi širitve ceste ni bilo mogoče ohraniti ›in situ‹,« pojasnjujejo v celjski območni enoti ZVKDS. »Zavod je izdal kulturnovarstvene pogoje za njegovo prestavitev, v ožjem izboru sta bili dve mesti – na dvorišču Celjskega doma in na asfaltirani ploščadi južno od železniške postaje. Slednja se je takrat izkazala za najustreznejšo,« pravijo v zavodu. Leta 2005 je MOC naročila projekt prestavitve paviljona. Zavod je k temu izdal kulturnovarstveno soglasje. Paviljon bo po tem projektu stal v neposredni bližini prvotnega mesta in ostal sestavni del istega mestnega okolja, le nekoliko drugače bi ga postavili. Oblikovno kakovostnejša fasada s stebri bi bila obrnjena proti mestu. Paviljon bi imel tudi dovolj velik funkcionalni prostor. Predvideno je bilo, da bi njegova vsebina ostala javna, v dogovoru z MOC. »Zakaj takrat do postavitve ni prišlo, nimamo podatkov,« pravijo v zavodu.

Deli v dobrem stanju

Zavod je tudi nadzoroval rušitev paviljona, jo fotodokumentiral in bil pozoren na njegove bistvene arhitekturne elemente: betonske stebre s podstavki in kapiteli, ki so bili shranjeni najprej na gradbišču, na mestu nove postavitve paviljona, nato pa v depoju ob Mariborski cesti, kjer so še danes. »Letos spomladi smo s predstavniki MOC opravili skupni ogled in ugotovili, da so elementi – razen posameznih stebrov – v dobrem stanju.« Kot menijo, jih je mogoče uporabiti pri ponovni postavitvi paviljona. Namesto poškodovanih stebrov pa bi bilo mogoče izdelati kopije.

V zavodu ob tem opozarjajo, da bi bilo treba opraviti še kar nekaj gradbenih del, da bi paviljon dobil svojo nekdanjo podobo z vsemi bistvenimi arhitekturnimi sestavinami, ki opredeljujejo stavbo kot kulturni spomenik, to so ovalna stavbna masa, ravna pločevinasta streha, fasada, členjena s talnim zidcem in z delilnim pasom … Ureditev notranjosti bi bila po mnenju zavoda odvisna tudi od namembnosti paviljona, »zaželena pa bi bila usklajenost z arhitekturno govorico zunanjščine«.

 Foto: arhiv ZVKDS, OE Celje

Mestna občina Celje je pridobila projektno dokumentacijo za nadomestno gradnjo paviljona, ki bi predvidoma stal na območju ob železniški postaji.