Bo celjska industrija brez posledic prenesla višje cene energentov?
Podjetja Štore Steel, Cinkarna Celje, BSH Hišni aparati Nazarje in Steklarna Rogaška zaradi posledic vojne na bližnjem vzhodu iščejo rezerve.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Gospodarske družbe na Celjskem zaradi nepredvidljivega svetovnega dogajanja in nemirov beležijo podražitve ključnih surovin, prevozov ter zaznavajo izzive v dobavnih verigah. Kako se odzivajo na razmere?
Da je nepredvidljivost del vsakdana že precej časa, je dejal glavni direktor družbe Štore Steel Matevž Fazarinc. Povedal je, da v podjetju budno spremljajo dogajanje in se poskušajo kar najbolj prilagajati razmeram. Nemiri in zaprtje Hormuške ožine, kar traja že več mesecev, na Štore Steel ne vplivajo neposredno, a vplivajo na cene energentov in derivatov, ki jih uporablja. »Tako so se na primer podražili nekateri dodajni materiali, prevozi in podobno. Visoke podražitve beležimo tudi pri energentih, pri katerih se razmere nekoliko umirjajo.«
Ker je družba Štore Steel zaradi preteklih nekonkurenčnih razmer v zadnjem obdobju poslovala težavno, bo poskušala večji del dvigov cen prenesti naprej po dobavni verigi, torej na kupce, je dejal glavni direktor.
Nihanja cen otežujejo načrtovanje
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje pravijo, da nepredvidljivi geopolitični dogodki povečujejo negotovost na globalnih trgih, predvsem v obliki nihanj cen energentov in motenj v dobavnih verigah. »Kot izvozno usmerjeno podjetje to občutimo predvsem pri večji volatilnosti stroškov in oteženem tako kratkoročnem kot tudi dolgoročnem načrtovanju.«
Rast cen energentov ima neposreden vpliv na logistične in materialne stroške podjetja, specializiranega za razvoj in proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov za pripravo hrane in toplih napitkov. »Kot prva tovarna znotraj Skupine Bosch smo dosegli proizvodnjo brez izpustov ogljikovega dioksida, kar dolgoročno zmanjšuje našo odvisnost od fosilnih virov. A kljub temu kratkoročni pritiski na omenjene stroške ostajajo izraziti in jih je težko ublažiti s protiukrepi.«
Podražitve nekaterih ključnih surovin, kot so plastični granulati in baker, dodatno obremenjujejo stroškovno strukturo. Na to so se odzvali z iskanjem notranjih rezerv in optimizacijo procesov. Gre za izboljšanje energetske učinkovitosti, digitalizacijo, optimizacijo nabavnih poti ter spodbujanje inovativnih rešitev v podjetju.
Iz službe za korporativno komuniciranje so pojasnili, da dejavno iščejo načine, kako dolgoročno ohraniti konkurenčnost brez negativnega vpliva na kupce. »Zaradi izjemno močne konkurence na globalnem trgu povišanja stroškov v veliki meri ne moremo prenesti na kupce. Zato se osredotočamo na notranjo optimizacijo in iskanje učinkovitosti, da ohranjamo cenovno konkurenčnost.«
Cenovna in nabavna tveganja
Tudi v Cinkarni Celje razmere na trgu ocenjujejo kot zaostrene, zaznamovane z nadaljnjim pritiskom na marže in z okrepljeno konkurenco. Ob tem aktualne geopolitične razmere na Bližnjem vzhodu še dodatno pomembno vplivajo na trg surovin, energentov in prevozov, kar se odraža v še povečanih cenovnih in nabavnih tveganjih, pravijo.
»Del stroškov je mogoče prenesti na kupce, vendar v omejenem obsegu,« pravijo v Cinkarni Celje.
Družba razvoj razmer pozorno spremlja ter prilagaja nabavne dejavnosti in poslovne odločitve. »Vstop v leto 2026 je tako v znamenju previdne stabilizacije na nizkih ravneh, in sicer ob negotovem in postopnem okrevanju povpraševanja,« so sporočili iz službe za odnose z javnostmi.
Dodali so, da kot energetsko intenzivno podjetje pozorno spremljajo razmere na vseh energetskih trgih, saj imajo te razmere neposreden vpliv na poslovanje in jih sistematično vključujejo v procese upravljanja tveganj ter načrtovanja poslovanja.
»Povečana volatilnost cen energentov se postopoma odraža v naših vhodnih stroških, saj energetsko intenzivni procesi sodijo med bolj izpostavljene dele poslovanja. Dodatno na stroške vplivajo tudi gibanja cen nekaterih ključnih surovin, kot so žveplo, baker in polimeri, ter logistični izzivi v dobavnih verigah.«
Če bi se visoke ravni cen energentov ohranile daljše obdobje, bi to pomenilo dodaten pritisk na stroške poslovanja v letu 2026, poudarjajo v cinkarni. Ker v panogi zaznavajo povečano cenovno konkurenco in zadržano povpraševanje, so glede možnosti prenosa višjih stroškov na trg omejeni. Višje vhodne stroške obvladujejo z optimizacijami in s prilagoditvami poslovanja, med drugim povečujejo število dobaviteljev in prilagajajo porabo energije. »Del stroškov je mogoče prenesti na kupce, vendar v omejenem obsegu,« so zapisali.
Omejiti skušajo vpliv povečanih stroškov
Kako razmere ocenjujejo v Steklarni Rogaška? Bližnji vzhod in Afrika ostajata pomemben trg za izdelke omenjenega podjetja. Čeprav se v steklarni trenutno soočajo z nekaterimi operativnimi izzivi, ti ne vplivajo na njihove močne, stabilne in dolgoletne odnose s poslovnimi partnerji v regiji, pravijo.
Ker je tudi proizvodnja kristala energetsko intenzivna, se tako kot mnogi drugi industrijski proizvajalci Steklarna Rogaška sooča z naraščajočimi stroški energije. »Te razmere vplivajo na naše dobavitelje, s katerimi ohranjamo tesen dialog. Hkrati pozorno spremljamo razmere na trgu.«
V trenutnem nestanovitnem in razgibanem okolju omenjeno podjetje nenehno spremlja razvoj dogodkov. Prizadeva si čim bolj omejiti vpliv povečanih stroškov in jih, kjer je to mogoče, ne prenašati na svoje kupce.
»Čeprav se trenutno soočamo z nekaterimi operativnimi izzivi, ti ne vplivajo na naše močne, stabilne in dolgoletne odnose s poslovnimi partnerji na Bližnjem vzhodu in v Afriki,« sporočajo iz Steklarne Rogaška.
In pričakovanja do države?
Glavni direktor družbe Štore Steel Matevž Fazarinc je pojasnil, da omenjeno podjetje v težavnih razmerah od države pričakuje več razumevanja in večjo hitrost pri uvedbi ukrepov. Evropska komisija je sredi aprila odobrila slovensko shemo državne pomoči energetsko intenzivnim podjetjem.
Tovrstno shemo predvideva Zakon o pomoči energetsko intenzivnim podjetjem. Po besedah Fazarinca bo treba predvidene ukrepe čim hitreje »spraviti v življenje«. »Zakon bo sicer pomagal, a ne bo magično rešil vseh težav naše industrije. Največ bi nam pomagala omejitev omrežnin; pri nas te predstavljajo kar trideset odstotkov cene elektrike.«
Da preučujejo ukrepe Evropske unije, vključno z morebitno državno pomočjo za energetsko intenzivne industrije, so sporočili tudi iz Steklarne Rogaška.
Pozdravljajo ukrepe pomoči
V cinkarni v razmerah povečane negotovosti na energetskih trgih prav tako pozdravljajo shemo ter ukrepe, ki jih predvideva Zakon o krizni pomoči elektrointenzivnim podjetjem. A izpostavljajo, da je slovenska elektrointenzivna industrija v zadnjih dveh letih zaostajala tudi za konkurenti v Evropski uniji (npr. nemškimi, francoskimi, avstrijskimi ...), ki so že dlje časa deležni različnih oblik cenovne razbremenitve.
Cinkarna sicer že dlje časa intenzivno vlaga v energetsko preobrazbo, ki jo omenja kot enega od ključnih strateških stebrov. »Krepitev lastne samooskrbe in večja energetska učinkovitost ostajata naši prednosti tudi neodvisno od tovrstnih ukrepov. Tako tudi v zaostrenih razmerah ostajamo usmerjeni v stabilno poslovanje in naložbe v energetsko učinkovitost ter zanesljivost proizvodnje. V letu 2026 načrtujemo za 17,2 milijona evrov naložb s ciljem dolgoročne stabilnosti poslovanja ter zagotavljanja zanesljive oskrbe kupcev.«
Poziv k spremembi obdavčitve dodatkov plač
V podjetju BSH Hišni aparati Nazarje, ki ni del energetsko intenzivne panoge, od države pričakujejo predvsem stabilno in predvidljivo poslovno okolje ter ukrepe, ki bodo podpirali energetsko učinkovitost, investicije v trajnostne tehnologije in ohranjanje konkurenčnosti industrije. Pomembni so tudi hitri in administrativno preprosti mehanizmi pomoči, še pravijo.
Prvi mož podjetja Štore Steel izpostavlja še potrebo po spremenjeni politiki obdavčitve dodatkov pri plačah. Da bi lahko bili zaposleni, ki delajo zunaj »standardnega« delovnega časa, upravičeni do manjše obremenitve tega dela plače. »S tem bi zaslužili to, kar jim za neugodne delovne razmere pripada. Za zaposlene bi to veliko pomenilo, država pa že zdaj pobere več dohodkov, ko je minimalna plača višja in dohodninska lestvica ostaja nespremenjena,« je pojasnil Fazarinc.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
