Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Primerjava držav Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) razkriva, da Slovenija pri čakalnih dobah za določene zdravstvene storitve močno odstopa od evropskega povprečja. Najizrazitejši primer je zamenjava kolka, pri čemer je bila leta 2024 mediana čakanja 667 dni. To pomeni, da je polovica bolnikov na poseg čakala manj, polovica pa še dlje.

Za primerjavo: na Švedskem in v Španiji je bilo treba na operacijo kolka čakati 67 dni, na Madžarskem 209 dni, na Poljskem pa 343 dni. Čeprav OECD opozarja, da države podatke zbirajo po nekoliko različnih metodologijah, slovenski rezultat izstopa. Dolgo čakanje za bolnike pomeni več kot statistiko. Težave z gibljivostjo, bolečine, slabši spanec in večja odvisnost od pomoči drugih pogosto pomembno vplivajo na kakovost življenja.

Med operacijami z najdaljšimi čakalnimi dobami tudi operacija sive mrene

Med državami OECD se visoko uvrščamo tudi po čakalnih dobah za operacijo sive mrene. Mediana čakanja je leta 2024 znašala 280 dni, medtem ko je bila v Španiji, na Poljskem, Madžarskem in Švedskem dolga okoli 50 dni ali manj. Čeprav poseg praviloma ni nujen, dolgotrajno čakanje vpliva na vsakdanje življenje. Slabši vid otežuje vožnjo, branje, delo in samostojno gibanje, zato skoraj devetmesečno čakanje predstavlja občutno breme za bolnike.

Posebej zgovoren je podatek, da je na operacijo sive mrene več kot tri mesece čakalo 90,6 odstotka bolnikov, na zamenjavo kolka 98,6 odstotka, na zamenjavo kolena pa 99,3 odstotka. Pri teh posegih je daljše čakanje postalo pravilo in ne izjema.

Ozko grlo niso le operacije

Najnovejši podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) kažejo, da so se dolge vrste oblikovale tudi pri specialističnih pregledih in diagnostičnih preiskavah. Konec maja 2026 je bilo na čakalnih seznamih za izbrane zdravstvene storitve več kot 357.000 ljudi, od tega jih je skoraj 88.000 čakalo nad dopustno čakalno dobo.

Med storitvami z največ čakajočimi izstopajo prvi dermatološki pregled, ultrazvok vratnih žil, prvi ortopedski pregled, kardiološki pregled in nevrološki pregled. Na prvi dermatološki pregled je čakalo več kot 30.000 ljudi, na ortopedskega skoraj 24.000. To je pomembno zato, ker se bolnikova pot običajno ne začne pri operaciji. Najprej potrebuje specialistični pregled, pogosto sledi diagnostika, nato odločitev o zdravljenju in šele na koncu poseg. Vsaka zamuda v tej verigi podaljša skupni čas do obravnave.

Zakaj se podatki razlikujejo?

Na prvi pogled se lahko zdi, da se podatki OECD in NIJZ ne ujemajo. OECD za zamenjavo kolka navaja mediano čakanja 667 dni, medtem ko NIJZ poroča o prvem prostem terminu pri redni stopnji okoli 364 dni. Razlika izhaja iz metodologije. OECD meri dejanske čakalne dobe pacientov v mednarodno primerljivi statistiki, NIJZ pa objavlja aktualne podatke o številu čakajočih in prvih prostih terminih. Prvi prosti termin zato ni nujno enak času, ki ga posamezen bolnik dejansko preživi na čakalnem seznamu.

Dobre rezultate spremljajo sistemske omejitve

Slovenski zdravstveni sistem ima tudi nekatere prednosti. OECD ugotavlja, da je pričakovana življenjska doba nad povprečjem organizacije, prav tako je nižja preprečljiva umrljivost. Po drugi strani Slovenija zaostaja po številu zdravnikov na prebivalca in razpoložljivosti diagnostične opreme. Prav zato se težave ne kažejo zgolj pri operacijah, temveč že pri dostopu do specialistov in preiskav. OECD opozarja, da čakalni seznami praviloma nastanejo takrat, ko povpraševanje po zdravstvenih storitvah preseže razpoložljive zmogljivosti sistema.

Za bolnika je pomembna celotna pot

Za številkami stojijo konkretne življenjske zgodbe. Dolgo čakanje na operacijo kolka ali kolena pomeni bolečine in omejeno gibanje. Pri sivi mreni pomeni slabši vid, pri kardioloških in nevroloških pregledih pa pogosto tudi negotovo zdravstveno stanje. Prav zato problem čakalnih dob ni zgolj vprašanje posameznega posega. Za številne bolnike je zdravstvena pot sestavljena iz več zaporednih čakanj – najprej na pregled, nato na diagnostiko, nato na odločitev o zdravljenju in šele nazadnje na poseg.