Naš čas

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Alergije danes sodijo med najpogostejše kronične bolezni, njihova pojavnost pa iz leta v leto narašča tako pri otrocih kot pri odraslih. Alergijska reakcija se lahko pokaže na različne načine – od blagih težav, kot so kihanje, srbenje ali kožni izpuščaji, pa vse do hudih in življenjsko nevarnih reakcij, kot je anafilaksija. Alergija se lahko pojavi kadarkoli v življenju, tudi po večletnem stiku z določeno snovjo brez kakršnihkoli težav. »Prav zato je pomembno, da znamo prepoznati znake alergijske reakcije in ob njenem pojavu pravilno ukrepati, saj lahko hitro posredovanje bistveno vpliva na izid zdravljenja,« poudari Marko Potočnik, mag. farm. v Lekarni Velenje.

Bodimo pozorni na znake, ki so lahko različni

Alergija nastane, ko imunski sistem neškodljive snovi prepozna kot nevarne in se nanje odzove pretirano. Med najpogostejše alergene sodijo cvetni prah, pršice, plesni, hrana, zdravila ter strupi žuželk. »Najpogosteje prizadene dihala, pojavijo se zamašen nos, kihanje, kašelj ali težko dihanje. Pogoste so tudi kožne spremembe, kot so koprivnica, srbenje in otekanje, ter težave z očmi, kot sta rdečica in solzenje. Pri hujših reakcijah se lahko pojavijo tudi prebavne težave, kot so slabost, bruhanje in bolečine v trebuhu. Pri tem velja opozoriti, da prebavne težave po določeni hrani še ne pomenijo nujno alergije. Če se pojavljajo brez drugih znakov alergijske reakcije, je lahko vzrok tudi intoleranca, na primer laktozna intoleranca.«

Najpogostejši alergeni in kako zmanjšati tveganje

Eden pomembnejših ukrepov pri obvladovanju alergij je zmanjšanje stika z alergeni. Popolna odstranitev pogosto ni mogoča, lahko pa z ustreznimi ukrepi precej zmanjšamo izpostavljenost. »Pršice so pogost vzrok celoletnih alergijskih težav in astme. Najdemo jih predvsem v vzmetnicah, vzglavnikih, preprogah in oblazinjenem pohištvu. Pomagajo redno prezračevanje, zmanjšanje vlage v prostoru, pranje posteljnine pri najmanj 60 stopinjah Celzija ter mokro čiščenje,« pove Marko Potočnik in doda, da če imamo pozitiven kožni test, to še ne pomeni klinično pomembne alergije. Kaže le na občutljivost imunskega sistema, kar pomeni, da je organizem razvil specifična protitelesa proti določenemu alergenu.

Alergija ni isto kot intoleranca

Pogosto se zamenjujeta pojma alergija in intoleranca na hrano. »Intoleranca je presnovna motnja, pri kateri telo hrane ne prebavi pravilno, imunski sistem pa ni vključen. Alergija na hrano pa je imunski odziv na beljakovine v hrani in je lahko tudi življenjsko ogrožajoča. Zato se mora alergik strogo izogibati alergenom, medtem ko intolerantni pogosto prenašajo manjše količine brez resni težav.«

Anafilaksija – ko šteje vsaka minuta

Najhujša oblika alergijske reakcije je anafilaksija, ki lahko v nekaj minutah prizadene več organskih sistemov in je življenjsko ogrožajoča. Znaki so lahko težko dihanje, piskanje, otekanje, izpuščaji, bruhanje, driska, omotica, padec krvnega tlaka ali izguba zavesti. Ob sumu na anafilaksijo je treba takoj poklicati 112 in uporabiti adrenalin, če ga ima bolnik pri sebi. Samoinjektor adrenalina je najpomembnejše zdravilo pri takšni reakciji, saj hitro pomaga sprostiti dihalne poti in izboljša krvni obtok. Antihistaminiki pri anafilaksiji niso dovolj in ne morejo nadomestiti adrenalina. Pomembna je tudi pravilna namestitev bolnika – oseba naj praviloma leži z dvignjenimi nogami, ob težavah z dihanjem pa lahko sedi v polsedečem položaju. Nezavestnega bolnika namestimo v stabilni bočni položaj, nosečnico pa na levi bok.