##IMAGE-2209889##

Narodni muzej Slovenije in Inštitut za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra SAZU bosta danes ob 18. uri v Dolenjskem muzeju v Novem mestu predstavila strokovno delo arheologa Dragana Božiča Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu. Predstavitev bo zaznamovalo še odprtje spremljevalne razstave o začetkih novomeške arheologije.

Kot je sporočil urednik zbirke Katalogi in monografije Narodnega muzeja Slovenije Peter Turk, gre za 39. zvezek omenjenega strokovnega niza s polnim naslovom Poznolatensko-rimsko grobišče v Novem mestu, Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo, študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske dobe avtorja Dragana Božiča, arheologa in raziskovalca Inštituta za arheologijo Znanstveno raziskovalnega centra SAZU.

Po besedah Turka so v knjigi predstavljene vse ohranjene arheološke najdbe, odkrite v Novem mestu leta 1890 na začetnem delu sedanje Ljubljanske ceste in leta 1902 na območju nekdanjega okrajnega glavarstva oziroma današnje občinske stavbe. Monografija hkrati prinaša študije o nekaterih vrstah mlajše železnodobnih sponk (fibul) in razpravo o relativni kronologiji omenjene dobe.

Za poznolatensko-rimsko oziroma kasno mlajše železnodobno-rimsko grobišče, ki se je doslej v literaturi pojavljalo pod imenom Beletov vrt je Božič predlagal poimenovanje Beletov vrt z okolico, saj ga sestavljajo trije glavni deli, Ljubljanska cesta, okrajno glavarstvo in Beletov vrt, ter dva manjša, hiša Vojska in Skabernetov vrt.

Na omenjeno grobišče se nanašata poglavje o zgodovini raziskav, ki vključuje prepise vseh pomembnih pisnih virov iz obdobja pred prvo svetovno vojno in poglavje o njeni kronologiji. V katalogu so predstavljene najdbe z območij Ljubljanske ceste in okrajnega glavarstva, shranjene v prazgodovinski in rimski zbirki ter v numizmatičnem kabinetu Narodnega muzeja Slovenije v Ljubljani.

Študije o fibulah so posvečene primerkom vrste Nauheim z najdišč tako imenovane mokronoške skupine, fibulam vrste Nova vas in usločenim fibulam vrste Idrija. Posebno poglavje knjige je namenjeno relativni kronologiji pozne latenske dobe v jugovzhodnih Alpah in v severni Italiji oziroma v Lombardiji in Benečiji, so še sporočili iz Narodnega muzeja Slovenije.

Razstava, ki jo bodo ob predstavitvi knjige drevi odprli v Knezovi sobi Dolenjskega muzeja, se dotika nekaterih novih odkritij, do katerih se je Dragan Božič dokopal ob pregledu v Ljubljani shranjenega novomeškega arheološkega gradiva. Na ogled bo do 7. junija, so sporočili iz Dolenjskega muzeja.