Z Andrejo Les o tehnikah sproščanja in samopomoči
Zaradi sodobnega načina življenja ljudje pogosto izgubljamo stik s sabo. Hitimo, postajamo lutke v rokah drugih, zapadamo v razne odvisnosti. Tudi slednje je bilo povod za pripravo predavanja Andreje Les z naslovom Kako si pomagamo sami, ko življenje postane težko? Predavanje smo v Dvorani Savice Zorko pripravili v sodelovanju s KZA Brežice.
Dušan Lubšina, predsednik KZA Brežice, je v pozdravnem nagovoru izpostavil pomembna obeležja. Lani oktobra je KZA Brežice ravno v knjižnični dvorani s proslavo obeležil 30. obletnico delovanja. Letošnjim obletnicam pa se s svojim 70. jubilejem povojnega delovanja pridružuje Knjižnica Brežice. Ob tem jubileju se je gospod Lubšina direktorici brežiške knjižnice, mag. Tei Bemkoč, zahvalil za uspešno sodelovanje in ji izročil plaketo. V zadnjih dveh letih smo namreč s skupnimi močmi pripravili pet dogodkov: v sodelovanju s Policijsko postajo Brežice dve praktični predstavitvi za dijake 1. letnikov brežiške gimnazije ter tri strokovna predavanja za širšo javnost.
Tokrat smo v goste povabili domačinko Andrejo Les, univerzitetno diplomirano psihologinjo, ki jo je na potovanjih po Vzhodu prevzel njihov celosten pristop k človeku. Svoje znanje je nadgradila na mnogih tečajih ter seminarjih doma in v tujini.
V dobri uri druženja smo spoznavali tehnike sproščanja, načine samopomoči in pridobili mnoge koristne napotke za naš vsakdan.
Pomembno je, da si v najtežjih trenutkih vzamemo čas in zadihamo. Z dihanjem namreč spodbujamo svoje notranje moči. Ko smo napeti, dihamo plitvo. In ko se to ponavlja iz dneva v dan, se v naše možgane zapiše nov vzorec, četudi zaviralen. Pozitivno pri vsem tem je, da so naši možgani nevroplastični, kar pomeni, da se spreminjajo in omogočajo učenje vse življenje. Lahko se »odnaučimo« slabega in se priučimo dobrega.
Duševnost je kot ledena ploskev, katere deset odstotkov se nahaja nad vodo (zavedni del), kar devetdeset odstotkov pa pod vodo (nezavedni del). Pod gladino so spravljeni razni šoki, travme … stvari, s katerimi se ne želimo soočiti in s katerimi izgubljamo energijo.
Prvi korak na poti do sebe je umirjanje – sproščanje. Slednje dosegamo z različnimi tehnikami: trebušno dihanje, meditacija, joga, avtohipnoza, vizualizacija, avtogeni treningi itd. Vsako se je treba naučiti in jo redno izvajati – vztrajati. Že samo petnajst minut izvajanja na dan zagotavlja vidne spremembe.
Redna vadba in vztrajnost zagotavljata uspeh, ko lahko rečemo »Dobro sem!« Imamo možnost izbire, pri čemer pa je ključnega pomena mentalna higiena.
Če želimo svoj um in telo ohraniti čista, potem moramo poleg standardne osebne higiene skrbeti tudi za mentalno. Ta je nujna za kakršno koli obliko osebnega razvoja in rasti. Njena naloga ni samo preprečevanje mentalnih poškodb, temveč tudi razvoj mentalne stabilnosti in sposobnosti za skladno življenje z drugimi ljudmi. Pod tem razumemo obilo dela na sebi, kar vključuje tudi soočanje s svojimi bolečimi točkami.
Zadihajte … predihajte … vzemite si čas. Imate možnost izbire!
