Premier Miro Cerar se bo skupaj z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc danes sestal na delovnem sestanku z direktorji in strokovnimi direktorji bolnišnic. Govorili bodo o skrajševanju čakalnih dob.

Čakalne dobe v zdravstvu že nekaj let vztrajno naraščajo. Da bi rešili to težavo, se je ministrica Kolar Celarčeva odločila za pilotni projekt, ki ga izvajajo v bolnišnicah Celje, Izola in Valdoltra ter v zdravstvenih domovih Celje, Koper, Izola in Piran.

Projekt, ki se je začel septembra lani, se počasi zaključuje. Primere dobrih praks pa bodo, kot je septembra pojasnila ministrica, vpeljali na celoten zdravstveni sistem. Uspešnost uresničevanja teh dobrih praks bo bolnišnicam omogočila pridobivanje dodatnih sredstev.

Vzrokov za dolge čakalne vrste je več. Deloma je to posledica prekomernega napotovanja na specialistično raven zaradi preobremenjenosti družinskih zdravnikov, deloma je težava v sistemu napotovanja glede na nujnost. Poleg tega naj bi bile čakalne vrste pri nekaterih izvajalcih neprečiščene in ne odražajo pravega stanja, na nekaterih področjih pa je preprosto premalo specialistov glede na število bolnikov, kot denimo na področju revmatologije.

Revmatologija je tudi področje, kjer so najdaljše čakalne dobe. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), kamor morajo izvajalci vsak mesec sporočati svoje čakalne dobe, 1. maja ni bilo specialista revmatologa, ki bi imel čakalno dobo znotraj najdaljših dopustnih čakalnih dob.

Na prvi ambulantni pregled čaka 125.063 bolnikov, nad dopustno mejo 11.716. Na 48 izbranih zdravstvenih storitev čaka 102.527 bolnikov, nad dopustno mejo 22.543, kažejo podatki NIJZ.

O čakalnih dobah v SB Novo mesto in SB Brežice smo poročali v 22. številki Dolenjskega lista z dne 2. junij 2016 in ga v celoti objavljamo spodaj:

Na operacijo žil čaka več kot tisoč ljudi

»Čakalne dobe so ena izmed šibkih točk slovenskega zdravstva, doslej nanizani številni recepti za saniranje tega problema pa niso bili učinkoviti,« je v torek za časnik Delo komentiral Metod Mezek, direktor Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije.

V nadaljevanju je omenil, da bi morali povečati število posegov, ki bi jih zdravniki opravili zunaj rednega delovnega časa, in za to, seveda, zagotoviti denar oz. ustrezno plačilo. Nekaj takega je nedavno napovedala tudi prva dama tega resorja, ministrica Milojka Kolar Celarc. Preverili smo, kako je s čakalnimi dobami v naših regijskih bolnišnicah.

Kot omenjeno, naj bi ministrstvo za zdravje s posegi zunaj rednega delovnega časa skrajšalo čakalne vrste za koronarografije, operacije hrbtenice, rame, kolena, dimeljske kile in na perifernem žilju, saj v naši državi na zdravstveno storitev čaka že četrt milijona ljudi oz. vsak osmi Slovenec. Za omenjene posege bodo namenili 7,9 milijona evrov, je dejala ministrica, denar pa bo zadostoval, da bodo s seznamov počistili vse bolnike z napotnico stopnje nujnosti hitro in tudi del takih, ki čakajo z redno napotnico. Če se bo med letom izkazalo, da bo v zdravstveno blagajno priteklo več denarja od pričakovanega, pa se bodo po napovedih ministrice lotili skrajševanja tudi drugih čakalnih dob. Izpostavila je čakalne dobe za krčne žile ter za dermatološke in ortodontske preglede, kjer so čakalne dobe ekstremno dolge, niso pa to stanja, kjer bi čakanje ogrožalo zdravje.

LANI SO JIH ZAVRNILI

Brežiška splošna bolnišnica, ki jo po novem vodi direktorica Nataša Avšič Bogovič, se je odzvala pozivu ministrstva, na odgovor še čakajo. »Za izvedbo navedenih programov (artroskopije, operacije kil, EMG in CT) imamo na voljo ustrezne kapacitete. Čakalna doba bi se na ta način znižala za več kot 20 odst. pri EMG in artroskopijah, operacije kil in diagnostiko CT pa bi lahko z dodatnimi sredstvi opravili tekoče, torej brez čakalne dobe,« pravi direktorica in hkrati opozarja, da najdaljšo dopustno čakalno dobo presegajo pri ultrazvoku skeleta, saj je ta program po njenih besedah podcenjen, posledično imajo velik priliv pacientov iz novomeške regije: »V dejavnosti UZ skeleta je trenutna čakalna doba za stopnjo nujnosti hitro 240 dni in za redno 270 dni, kar pomeni, da presegamo najdaljšo dopustno čakalno dobo, ki za hitro znaša 90, za redno pa 180 dni.«

Že lani so Brežičani zaradi tega na Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poslali vlogo za širitev programa, ki pa ni bila odobrena. Da gre za pereč problem, kaže tudi dejstvo, da letno opravijo okoli 900 tovrstnih storitev, sicer pa je Avšič Bogovičeva dodala, da imajo pri preostalih dejavnostih v SB Brežice čakalne dobe v okviru dopustnih.

KRIVI TUDI PACIENTI?

Več težav imajo v Splošni bolnišnici Novo mesto. Čeprav je tudi njihov program dogovorjen z ZZZS, realizirajo oz. presegajo najdaljše dopustne čakalne dobe tako pri operativnih posegih (ortopedske operacije kolkov in kolen, operacije krčnih žil in operacije ORL) kot v specialistično-ambulantni dejavnosti, in sicer v ortopedski, revmatološki, nefrološki, nevrološki in ambulanti ORL ter CT- in UZ-diagnostiki radiološkega oddelka.

V njihovi ortopedski ambulanti denimo trenutno čaka kar 828 pacientov z napotnico redno in 175 s hitro, čakalna doba pa je med višjimi, to je 210 dni za paciente z redno napotnico, kar pomeni 30 dni nad dopustno čakalno dobo. To za kar pet mesecev presegajo za več kot 600 pacientov z redno napotnico za UZ mehkih tkiv, štiri mesece dlje, kot je to dopustno po pravilnikih ministrstva, pa čaka tudi več kot tisoč pacientov z redno napotnico na operacijo krčnih žil.

»Glavni razlogi za preseganje najdaljših dopustnih čakalnih dob so: premalo priznanega programa s strani ZZZS in pa želje pacientov, ki se odločijo za operacijo pri točno določenem zdravniku. Pacientom, ki pri teh zdravnikih čakajo preko dopustne čakalne dobe, ponudimo možnost, da so lahko operirani prej, vendar pri drugem operaterju. Vendar večina pacientov raje počaka,« je na še en vidik (pre)dolgega čakanja opozorila direktorica SB Novo mesto Milena Kramar Zupan. Takšni pacienti tudi podpišejo izjavo, da so s tem seznanjeni in da so kljub preseganju pripravljeni čakati na poseg prav v novomeški bolnišnici.

VSE VEČ »HITRIH«

Pacienti z napotnico stopnje hitro imajo, razumljivo, prednost pred tistimi z redno napotnico. »Zaradi vse večjega števila pacientov, ki čakajo s stopnjo nujnosti hitro, se podaljšuje čakalna doba za operacije, preglede in posege za stopnjo nujnosti redno,« dodaja direktorica in izmed vseh »presežkov« izpostavi operacije krčnih žil in storitve ortopedske ambulante: »Vpis na čakalni seznam za operacije krčnih žil je v naši bolnišnici tolikšen, da letno uvrstimo na čakalni seznam več pacientov, kot jih glede na letni plan in pogodbo z ZZZS lahko operiramo v enem letu. Nekateri od teh pacientov se ob pregledu naročijo na operacijo za obe nogi, kar poveča število vpisov v čakalni seznam, podaljša pa tudi čakalno dobo. Paciente, ki čakajo preko najdaljše dopustne čakalne dobe, imamo tudi v ortopedski ambulanti, kjer pacienti želijo točno določenega zdravnika, čeprav bi lahko prišli na pregled tudi h kateremu drugemu zdravniku, ki tega ne presega.«

V ambulantah, kjer je čakalna doba dolga, je program bolnišnice realiziran, če ga samoiniciativno presežejo, pa je to le dodaten strošek bolnišnice in ne zavarovalnice. Bolnišnice, ne le novomeška, se že tako soočajo z izgubami, zato bo le čas pokazal, koliko dejansko pomeni obljubljenih osem dodatnih milijonov ministrstva.