##IMAGE-2217334##

Kot smo že poročali, je Fitosanitarna uprava RS je na podlagi Zakona o zdravstvenem varstvu rastlin izdala odločbo, v kateri je razmejila območja, napadena z zlato trsno rumenico. Žarišče se nahaja v občini Brežice, varnostno območje, na katerem je potrebno upoštevati ukrepe za zatiranje, pa sega tudi v občino Krško. Žarišče zlate trsne rumenice je namreč potrjeno na Piroškem Vrhu. Varnostno območje, na katerem je potrebno upoštevati ukrepe za zatiranje, pa obsega pas med enim in petimi kilometri okoli žarišča napada in je določeno s katastrskimi občinami. Varnostna območja, torej območja 5 km od žarišča, pa v občini Krško zajemajo katastrske občine Podbočje in Planina.

Postopek je vodila državna podsekretarka na Ministrstvu za kmetijstvo mag. Erika Orešek, sicer domačinka iz Sevnice, zato smo jo poprosili za nekaj pojasnil in napotkov o tej bolezni.

Za kakšnega škodljivca gre in kaj je vzrok, da se pojavi?

Zlata trsna rumenica je bolezen vinske trte, ki jo povzroča fitoplazma Grapevine flavescence dorée. Gre za eno najbolj nevarnih bolezni na vinski trti. Prenaša se lahko z okuženim sadilnim materialom, z obolelih na zdrave trte pa jo prenaša ameriški škržatek, ki se hrani na vinski trti tako, da sesa rastlinske sokove. Ameriški škržatek je navzoč v večjem delu Slovenije, tudi na Dolenjskem in v Posavju. V nekaj letih je lahko v vinogradu okuženih večina trt. V raziskavah je bilo ugotovljeno, da je ta fitoplazma lahko prisotna tudi v navadnem srobotu.

V Sloveniji so bile najdene posamične okužene rastline z zlato trsno rumenico, ki so bile nemudoma odstranjene iz vinogradov, uvedeno pa je bilo tudi obvezno zatiranje prenašalca, tako da se bolezen zatre, še preden pride do izbruha. Ker gre za prve najdbe v Sloveniji in je zlata trsna rumenica regulirana po evropski direktivi, na podlagi odločb Fitosanitarne uprave RS izvajamo ukrepe izkoreninjenja. Ker je ameriški škržatek prisoten v vseh vinorodnih deželah, so bili uvedeni tudi preventivni ukrepi zatiranja v vseh trsnicah in matičnih nasadih v Sloveniji, da se ne bi bolezen razširila preko sadilnega materiala. Do izbruhov pri nas torej ni prišlo in aktivnosti fitosanitarne službe so usmerjene v preventivne ukrepe, da do izbruhov v Sloveniji sploh ne bi prišlo.

Kakšne poškodbe bolezen povzroča?

Bolezen povzroča slabšo rast poganjkov, vpliva na količino in kakovost pridelka ter lahko povzroči tudi propadanje trsov.

Kdaj (v katerem letnem času) bolezen opazimo?

Bolezenska znamenja trsnih rumenic se v vinogradih začnejo pojavljati konec junija ali v začetku julija in se proti jeseni vedno bolj stopnjujejo. Na okuženih trtah opazimo najprej bledikavost listov, pri belih sortah listje nato porumeni, pri rdečih pa pordeči. Listni robovi se vihajo navzdol, pozneje tkivo na posameznih delih nekrotizira. Rozge so povešene, ker tkivo slabo oleseneva, enoletne rozge pa pozimi zato pogosto pozebejo in odmrejo. Grozdi (včasih že kabrniki) venijo in se nato posušijo. Okuženi trsi spomladi pozneje in neenakomerno odganjajo. Bolezenska znamenja se ne pojavljajo enako intenzivno v vseh letih. Zlato trsno rumenico je mogoče potrditi le z laboratorijsko analizo, saj znamenja lahko zamenjamo tudi z drugimi boleznimi, ki se pojavljajo na vinski trti.

Kdaj in kako ukrepamo, da bi jo zatrli?

Ker spada zlata trsna rumenica v EU med karantenske škodljive organizme, so v primeru ugotovljene okužbe s to fitoplazmo obvezni ukrepi izkoreninjenja, kar pomeni uničenje obolelih trt, da se prepreči nadaljnje širjenje bolezni. Na razmejenih območjih morajo imetniki proizvodnih vinogradov, matičnih vinogradov, matičnjakov in trsnic izvajati tretiranje proti ameriškemu škržatku, da se s tem prepreči prenos povzročitelja z obolelih trt na zdrave. Tretiranje se izvaja v poletnem času (junij, julij, avgust), natančnejše roke pa napove opazovalno - napovedovalna služba za varstvo rastlin.