Naj regijske poti - tudi naše vredne obiska
Regijske zmagovalke tekmovanja, ki so jih razglasili na nedavnem osrednjem turističnem sejmu pri nas, so: območna enota Zavoda za gozdove Brežice - Pravljična pot, pot vil čestitk; Območna enota Novo mesto - Najjužnejša slovenska pešpot Radenci - Damelj; in Območna enota Kočevje - Gozdna učna pot Rožni studenec.
Na sejmu Alpe - Adria Turizem in prosti čas so podelili nagrade v Tekmovanju 14 naj regijskih poti v Sloveniji. Turistična zveza Slovenije, v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije in GIZ za pohodništvo in kolesarjenje, pod častnim pokroviteljstvom predsednika RS, dr. Danila Türka in v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarstvo RS – Direktorat za turizem, je objavila tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja v okviru projekta Moja dežela – lepa in gostoljubna v letu 2011 tekmovanje za najboljšo tematsko pot v letu 2011.
Udeleženci tekmovanja so lahko bile vse tematske poti v Sloveniji. Na natečaj so jih lahko prijavili prebivalci, kraji, organizacije, društva … v Sloveniji; ki so skrbniki, upravljavci ali nosilci tematskih poti. Na 14. Območnih enotah Zavoda za gozdove se je na razpis pravočasno prijavilo 89 poti.
Najprej je izbor potekal na 14. Območnih enotah Zavoda za gozdove Slovenije do 20. septembra 2011. Imenovane komisije (sestavljene iz predstavnikov različnih krajevnih inštitucij, ki se ukvarjajo s turizmom) na 14. območnih enotah so opravile prvi izbor in imenovale 14 tematskih poti, ki so bile najboljše v območnih enotah, torej so regijske zmagovalke. Izbor je bil do 15. oktobra 2011 predan imenovani centralni komisiji, ki je imela sedež na Zavodu za gozdove Slovenije. Centralna komisija je na svoji seji 8. 11. 2011 določila vrstni red ocenjevanja in si na terenu ogledala vseh 14 poti.
Poti so tekmovale v vtisu, vzdrževanju, vodenju, privlačnosti in sporočilnosti posamezne poti po ocenjevalnem obrazcu, ki je bil določen z razpisom in po katerem je bilo izvedeno ocenjevanje v prvi fazi. Končni izbor je opravila razširjena komisija za razvoj turizma pri TZS, ki je vseh 14 poti pregledala in opravila razgovor s skrbniki.
Regijske zmagovalke so postale: na območju Tolmina Kobariška zgodovinska pot; na območju Bleda Pot kulturne dediščine Žirovnica; na območju Kranja Pot kulturne dediščine Žirovnica; na območju Ljubljane Blagajeva tematska pot; na območju Postojne Velika krpanova pot; na območju Sežane Učna pot Škocjan; na območju Celja Hmeljska pot; na območju Nazarje Pot okoli jezera; na območju Slovenj Gradec Gozdna turistična pot Plešivec; na območju Maribora Agatina in Franckova pot; na območju Murske Sobote Razkriški kot; na območju Brežice Pravljična pot, pot vil čestitk; na območju Kočevje Gozdna učna pot Rožni studenec in na območju Novo Mesto Najjužnejša slovenska pešpot Radenci - Damelj. Vseh 14 izbranih poti po območjih prikazuje izjemno pestrost, ki jo ponuja narava in okolje. Koordinatorja tekmovanja sta bila Jože Prah iz Brežic in Damjan Oražem iz Kočevja.
Splošna ugotovitev posveta je, da imamo v slovenskem prostoru večje število tematsko pohodnih poti, ki so zelo različno urejene oz. vzdrževane in promovirane. Teh naj bi bilo več 10 000 km, postavljajo se tudi nove poti. Na podlagi analize stanja so predlagane rešitve in priporočila za načrtovanje, oblikovanje in trasiranje tematskih pohodnih poti v Sloveniji, ki so zajete v Študiji o označevanju in vzdrževanju tematskih pohodnih poti. Izdelana so priporočila za enotno označevanje tematsko pohodnih poti v Sloveniji ter priporočila za rešitev problematike skrbništva in vzdrževanja tematskih pohodnih poti v Sloveniji. Ugotavljeno je bilo tudi, da obisk tematskih poti v vseh deležnikih raste. Poseben naboj pa imajo poti še na področju šolskega, medgeneracijskega in vseživljenjskega učenja. Poti pokažejo na paradigmo trajnostnega razvoja. Vse več tematskih poti ne ostaja pri interpretaciji določenega kraja samo s tablami, temveč se vključuje mnogo različnih rešitev za čim boljšo ponazoritev dogodkov in momentov na poteh. Ne pozablja se na domačine ob poti. Poti so vpete v širši prostor in postajajo povezovalni člen v kraju ali regiji. V samo dejavnost poti se vključuje razne strokovne inštitucije, se pa občuti razkorak med potmi, ki imajo v svoji sestavi profesionalno ozadje, ali pa vse bazira na prostovoljnosti.
Glavni sklep posveta pa je vsekakor da je potrebno uvesti instrumente za trajno vzdrževanje tematskih, planinskih, konjeniških, kolesarskih in drugih poti ter njih prepoznavnost, kakor tudi vzpostaviti optimalni sistem skrbništva.
