© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Pustili so pečat
Čas branja 1 min.

Ljudje ob Kolpi: Ivan Simonič


lokalno
Boris Grabrijan
10. 7. 2025, 11.00
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Ivan Simonič, geograf; rojen 7. julija 1905 na Vinjem Vrhu (pri Semiču), umrl 8. novembra 1979 v Ljubljani

ivan-simonic
splet
Ivan Simonič

Rodil se je v kmečki družini na belokranjskem podeželju. Nižje razrede osnovne šole je obiskoval v Semiču, višje v Novem mestu. Oče je umrl že v njegovem otroštvu in mati se je težko prebijal skozi življenje, a vseeno zmogla Ivanu omogočiti šolanje. Izbral je finančno ugodnejšo možnost - gimnazijo v ljubljanskem Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu, kjer je leta 1927 maturiral. Študij je nadaljeval na Filozofski fakulteti. Že kot študent je objavil prve članke: Belokranjski Miklavž (Jutro), kritiko disertacije Edvarda Lehmanna Das Gottcheer Hochland – Grundlinien einer Landeskunde … Študij je prekinil in v tem času tudi odslužil vojaški rok. Diplomiral je leta 1934 iz zgodovine in geografije.

ivan-simonic
splet
Simoničev rokopis

Prvo službo je dobil kot knjižničar v Slovenskem etnografskem muzeju, poučevati pa je začel leta 1938 na gimnaziji v Kočevju, potem pa tudi v Novem mestu, Celju, Zagorju, Ribnici in Logatcu, leta 1950 pa je nastopil službo na Klasični gimnaziji v Ljubljani. Leta 1955 se je zaposlil v Slovenskem šolskem muzeju kot kustos. Na kamniški osnovni šoli je pričel poučevati leta 1961 in tam ostal vse do upokojitve.

ivan-simonic
splet
Ivan Simonič

Nekatera njegova dela:

  • Migracije na Kočevskem v luči priimkov, 1934,
  • Kočevarji v luči krajevnih in ledinskih imen, 1935,
  • Geografski pregled kočevskega jezikovno mešanega ozemlja, 1939,
  • Zgodovina kočevskega ozemlja, 1939,
  • Prirodne lepote v Beli krajini, 1956,
  • Krajevna, ledinska in rodbinska imena v Beli krajini, 1956.
ivan-simonic
splet
Ivan Simonič

Orisal je tudi okraje Črnomelj in Novo mesto ter 11 občin okraja Krško. Pisal je informativne članke in knjige o jubilejih nekaterih najstarejših osnovnih šol na Slovenskem in gimnaziji v Kamniku (1958). Sodeloval je pri pisanju Krajevnega leksikona Dravske banovine (1937) in Krajevnih leksikonih Slovenije (1971 in 1976). Knjižico Špeharska dolina in grad Poljane ob Kolpi leta 1974 in Šole in gradovi leta 1997 je založilo Belokranjsko muzejsko društvo.

Simonič je vedno deloval kot tih in skromen raziskovalec preteklosti ter geografije, ki se je vedno znova vračal k rodni Beli krajini.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.