Marijino razodetje sevniškemu občinstvu
Prvi večer literarne turneje posavske ustvarjalke Marije K. Mirtič Mojemu Posavju se je začela sinoči v sevniški knjižnici tudi s predstavitvijo njene pesniške zbirke, izdane pri posavski založbi Nevidounum, Zarjavela od sedanjosti. Kot je povedala direktorica knjižnice Anita Šiško, je ta knjiga uvrščena v projekt Posavci beremo skupaj. Marija je rekla, da je počaščena, da je tudi njeno delo uvrščeno v ta projekt. "Zelo sem ponosna, da živim v tem okolju in da so takšne institucije, da spodbujajo našo - posavsko zavest!"
Spretni moderator Matija Drobne je pesnico Marijo pobaral, ali je v njeni prvi zbirki "Škatla s pokrovom", poeziji v prozi, izdani leta 1996, ki jo on doživlja kot iskreno izpoved, tudi kaj avtobiografskega. Škatla s pokrovom je po besedah avtorice res napisana kot nekakšen dnevnik, nastajala pa je v obdobju, ko sploh ni vedela, da bo nastala pesniška zbirka, v plodnih literarnih časih Literarnega kluba Bena Zupančiča v osemdesetih letih.
"Vsako stvar, ki jo napišem, pustim dlje časa, da odleži. Potem jo vzamem iz predala in pilim. Seveda je tudi veliko avtobiografskih primesi, a vse kar pišem, pišem iskreno, brez dlake na jeziku, razen za medije, kjer je potrebno imeti tudi nekaj smisla za diplomacijo!"
Marija piše že okrog štiri desetletja. Ko so se vse te zgodbe kot Marija imenuje svoje pesmi pojavljale na raznih radijskih postajah (za Radio Trst A je napisala po besedah Sergeja Verča, "nekaj prav zanimivih, radiofonsko izčiščenih in v slogovnih prijemih izjemnih radijskih iger"), literarnih nastopih, ob raznih priložnostih, ji je urednik založbe Opus Silvester Mavsar rekel, naj vendar malo pobrska po predalih. V devetdesetih letih je bila namreč založba Opus to, kar je zdaj posavska založba Neviodunum.
Ker Marija ni hotela za grafično opremo prve zbirke čisto običajne fotografije, je krški fotograf Ljubo Potočnik posnel s fotomodeli v Mariboru lepe erotične fotografije. "V teh pesmih je tudi skrita erotika. Pa naj bo še nekaj skritega in razkritega. Ženska je lepo bitje!" poudarja Marija. Novo zbirko, prvenca je doživljala kot rojstvo otroka.
"Ko pišem pesmi, ne razmišljam o zbirki, ko jih pripravljam za izdajo v knjižni obliki, pa je to precej vznemirljivo in ob koncu nastane tista vzhičenost – nekaj sem ustvaril! Vsekakor pa gre za iskreno izpoved doživljanje sveta, ne zgolj mojega zasebnega življenja," pravi pesnica, ki rada bere in posluša vsako poezijo in prozo.
Osem let je minilo po izidu Škatle s pokrovom. Zakaj tak, razmeroma dolg prehodni čas do naslednje zbirke, pa Marija pojasnjuje: "Ustvarjanje pozna vzpone in padce. Po nekaj letih zatišja je prišlo ustvarjalno obdobje štirih, petih let. V prvi zbirki so pesmi v prozi, v drugi zbirki pa je poezija, pesmi v prostem slogu."
Tudi pesmi se rodijo iz ljubezni
In kje najde Marija največ motivov za pesnjenje? "Življenje pesnika ali pisatelja je potrebno živeti. Mislim, da živim nekako poetično življenje! To je način in stil mojega življenja. Upam, da se nadgrajujem sama, da tudi moja okolica občuti, da sem dala malce drugačen pridih stvaritvam.
Če hočeš najti poezijo, jo ne boš našel. Pesmi se rodijo. Rodi se običajno samo delček, utrinek kar v spominski zgodbi nadgradiš. Otroka rodiš iz ljubezni in tudi pesmi se rodijo iz ljubezni do slovenskega jezika, do ohranjanje nečesa, kar te plemeniti in recimo, da plemeniti tudi okolico."
Pred dvema letoma je Marija oplemenitila Posavje in Slovenijo še s proznim delom. Nastajati je začelo pri njenih 45 letih, ko je začela razmišljati, da bi svoje srečanje z Abrahamom praznovala nekoliko drugače. Tako je 25 zgodb posvetila vaškemu in 25 mestnemu življenju, se prepletajo in so simbolika fanta in dekleta, ki sta živela v nekem času pred štirimi desetletji. Abrahama je tako Marija praznovala spet tudi kulturno, z literarnim večerom!
Se bo posavska kultura bolj povezala?
Marija je izrazila upanje, da se bodo številna kulturna društva, gledališke, literarne skupine, pevski zbori, ljudski pevci in druge skupine, ki v Posavju preveč delujejo kot nekakšne oaze, ne pa skupno, kot nekoč v sedemdesetih in osemdesetih letih, bolj povezali, da bo več pristnega druženja med Posavci.
Da se je Marija prikazala v Sevnici v najlepši luči, imajo zasluge tudi Smilja Radi in Uroš Brezovšek za občuteno interpretacijo njenih pesmi ter sevniška profesorica glasbe Jelka Gregorčič Pintar in njena hči Alenka za glasbeno obogatitev literarnega večera.
Literarna turneja Mojemu Posavju se bo nadaljevala v sredo, 25. maja, zvečer v Mestnem muzeju v Krškem in končala v torek, 31. maja, na Mostecu v brežiški občini. Tudi po teh kulturnih dogodkih obeta Marijin soprog Fabijan, ki je prišel v Posavje iz Primorske, vznemirljiva kulinarično-enološka presenečenja za obiskovalce.
