Vodstvo Neka zagotavlja, da se Fukušima pri nas ne more zgoditi
Nuklearna elektrarna Krško (Nek) po besedah predsednika uprave Staneta Rožmana deluje zelo varno, zato se japonski scenarij pri nas ne more ponoviti. "Prepričani smo, da se dogodek, enak temu na Japonskem, v Krškem ne more zgoditi," je pojasnil in kot dokaz navedel več razlogov, med drugim odsotnost možnosti cunamijev.
"Nek je grajena in projektirana po najvišjih standardih, kar zadeva protipotresno varnost. Hkrati pri nas tudi teoretično niso možni popotresni valovi, ki so uničili reaktorje na Japonskem," je pojasnil Rožman.
Kot tretji razlog je navedel, da imajo v Neku izjemno stabilne in neodvisne vire električnega napajanja, ki so na Japonskem odpovedali. "Četrtič pa imamo zelo drugačno tehnološko rešitev vseh sistemov in samega reaktorja."
Vsi prizadeti reaktorji na Japonskem so namreč vrelnovodnega tipa, medtem ko so reaktorji v Krškem tlačnovodnega tipa, "ki ima, kar zadeva jedrsko varnost, najbolj konservativne rešitve". "Poenostavljeno povedano: ima en zaprti krog več od tistih na Japonskem, kar pomeni, da je vgrajena ena pomembna dodatna ovira za zadrževanje radioaktivnih snovi," je pojasnil predsednik uprave Neka.
O morebitnem začasnem zaprtju jedrske elektrarne, o katerem danes poročajo iz Nemčije, ne razmišljajo. "To je vprašanje nacionalnih politik, kako se opredeljujejo do jedrske energije. To ni nekaj, o čemer bi se odločali operaterji jedrskih objektov," je dejal.
"Naša prva prednostna naloga je zagotavljanje jedrske varnosti. Mi smo zelo dobro pripravljeni na vse obratovalne pojave, kar navsezadnje dokazujemo skozi dolgoletno prakso in z ocenami, ki jih dobivam s strani mednarodnih inštitucij," je še poudaril.
V jedrski elektrarni Fukušima na severovzhodu Japonske so se težave začele po petkovem uničujočem potresu, ki je prizadel območje. V soboto je tako zaradi pregrevanja odjeknila eksplozija na prvem reaktorju nuklearke, v ponedeljek pa je razneslo še streho na tretjem reaktorju.
Po informacijah, dostopnih ljubljanskemu Inštitutu Jožef Stefan, posadki v elektrarni Fukušima uspeva zagotavljati zasilno hlajenje v vseh enotah. "Dokler bo hlajenje zagotovljeno, bodo posledice omejene pretežno na neposredno bližino elektrarne. Z vsakim dnem uspešnega zasilnega hlajenja se bistveno zmanjša možnost za posledice večjega obsega," je pojasnil vodja oddelka za reaktorsko tehniko Leon Cizelj.
Tudi sam je izpostavil, da je s stališča seizmične aktivnosti Japonska na veliko bolj seizmično ogroženem območju kot Slovenija, tako da je že potres takšne stopnje pri nas veliko manj verjeten, poleg tega na lokaciji Neka ni možnosti pojava cunamijev. "Nek bi lahko bila ogrožena zaradi poplav le v primeru velikih pretokov reke Save, ki pa verjetno ne bi bili posledica potresa, temveč večdnevnega deževja na celotnem območju porečja Save. Proti poplavam pa je Nek zavarovana s protipoplavnimi nasipi ob Savi," je pojasnil.
Poleg enega hladilnega kroga več je večja razlika med japonskimi in krškim reaktorjem tudi v zadrževalnem hramu, ki je v poškodovanih japonskih elektrarnah mnogo manjši kakor v krški elektrarni. Zaradi tega že pri manjši količini pare pritisk narašča tako, da je potrebno pritisk zmanjšat z izpusti v okolico, pravi Cizelj.
