A. K., arhiv DL

##IMAGE-3396043##

V Krškem je včeraj potekala regionalna debata z evropsko poslanko Romano Jordan (SDS) in gosti glede oblikovanja smernic EU pri energetski strategiji. Razpravljavci so podprli slovensko energetsko različnost in pretežno tudi jedrsko energijo, hkrati pa so bili kritični do sklada za razgradnjo Nuklearne elektrarne Krško (Nek).

Kot je na debati z naslovom Slovenska energetska mešanica v Evropi 2020, ki jo je priredila informacijska pisarna Evropskega parlamenta v Sloveniji, menila evropska poslanka Jordanova, je pri delovanju omenjenega sklada slabo to, da Slovenija odgovarja za vse jedrske odpadke Nek, medtem pa se polovica denarja zbira v drugi državi.

Navedeno je označila za največjo sistemsko pomanjkljivost, ker so časi za vlaganje v vrednostne papirje neugodni, pa bi bilo bolje, da se zbrani denar čim prej porabi za to, za kar je namenjen, ter da se začne graditi odlagališče nizko in srednje radioaktivnih odpadkov v Krškem. Tega Slovenija potrebuje zaradi sebe in ne zaradi zahtev EU, je poudarila.

Tudi zastopnik za energetsko politiko za Greenpeace v Sloveniji Dejan Savić je opozoril, da je v skladu za razgradnjo absolutno premalo denarja, na kar je po njegovih podatkih lani opozorilo računsko sodišče. To je namreč ocenilo, da bo razgradnja Neka stala veliko več, kot bo zbrano s po njegovem mnenju prenizkim prispevkom za njeno razgradnjo in stroške odlaganja odpadkov goriva.

Po besedah Martina Novšaka, direktorja krške družbe Gen energija, ki upravlja s slovensko polovico Nek, gre za doslej shranjenih 450 ton odpadnega goriva, ki je zanj material prihodnosti, saj se ga bi dalo v prihodnosti izkoristiti za vir energije in tudi delovanje Neka.

Glede sklada za razgradnjo se je strinjal, da je današnji način, ko se sredstva za razgradnjo Neka zbirajo s kupovanjem vrednostnih papirjev, neprimeren. Da je tako, je v zadnjih letih potrdila kriza, je opozoril in predlagal, da bi bilo boljše ravnanje po nemškem vzoru, kjer so tovrstni skladi umeščeni v elektro organizacije, ki denar vlagajo v izrabo obnovljivih in drugih virov energije.

Na debati so med drugim govorili še o vplivu nuklearnih elektrarn na okolje, pri čemer je Savić poudaril, da ne gre samo za lokalno temveč za mednarodno vprašanje, bolj kot na izrabo jedrske energije pa bi morali v Sloveniji poudariti izrabo alternativnih in nadomestnih energijskih virov, kot sta že vetrna in sončna energija. Z morebitno gradnjo drugega bloka Nek, ki je po njegovem spet zgolj začasna rešitev, se ne strinja, je še dejal.

Na debati sta sodelovala še krški župan Miran Stanko in profesor krške Fakultete za energetiko Bojan Štumberger.