Lidija MArkelj

Maja sprejeta novela Zakona o vrtcih namreč med drugim prinaša spremembe glede sprejemanja otrok v skupine, in sicer glede t. i. fleksibilnega normativa. Ta je bil uzakonjen leta 2003 in je prinesel možnost, da se lahko glede na razmere število otrok v oddelku poveča za dva – to pomeni, da jih je v skupini prvega starostnega obdobja (od 1 do 3 let) največ 14 (12 + 2), v skupini drugega starostnega obdobja (od 3 do 6 let) pa največ 24 (22 + 2).

Fleksibilni normativ vpeljan začasno

Po ocenah Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (SVIZ) normativ presega kar 70 odstotkov vseh predšolskih oddelkov po Sloveniji. »Fleksibilni normativ je bil vpeljan začasno pred dvajsetimi leti, ker ni bilo prostora v vrtcih, kar že zdavnaj ne velja več. Mišljen je bil kot izjema, sprevrgel pa se je v prakso. Ker je to ceneje, so občine to izjemo vzele kot varčevanje. Da se ta normativ podaljšuje, ni več nobenega razloga,« pravi glavni tajnik SVIZ-a Branimir Štrukelj.

Podobno meni tudi Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev in ravnateljica Vrtca Mavrica Brežice. »V stroki opozarjamo, da dodajanje otrok v obstoječe oddelke ni ustrezno tam, kjer prostorski pogoji ne dosegajo zahtevanih standardov in kjer so vključeni otroci s posebnimi potrebami ali z jezikovnimi ovirami.« Takih otrok je v brežiški Mavrici sicer že več kot 25 odstotkov. 

osebni arhiv

Sprememba zakona fleksibilni normativ sicer ne ukinja, kot je pogosto slišati v javnosti, ampak ga dovoljuje pod določenimi pogoji, ki bodo določeni v pravilniku, ki pa je še v pripravi. 

Prednost manjših skupin

V vrtcu in med strokovnimi delavci že zdaj opažajo številne prednosti manjših skupin. Ravnatelj Vrtca Metlika Branko Ambrožič pove, da stroka že dolgo opozarja, da prevelike skupine pomenijo nižjo kakovost vrtcev. »Pri manjših skupinah je več individualnega in skupinskega dela, več diferenciacije, da ne govorim o otrocih s posebnimi potrebami, ki jih je vsako leto več, tj. tistih z zapisnikom in brez njega. Opažamo, da bi potrebovali dodatno strokovno pomoč.«

»Otroci v manjši skupini dobijo več pozornosti, kar spodbuja njihov celostni razvoj. V taki skupini se zagotovijo lažji nadzor, varnost in čustvena stabilnost,« doda Sabina Erjavec, ravnateljica Vrtca Krkine Lučke, ki deluje v okviru OŠ Vavta vas, in pove, da se v njihovem vrtcu redno poslužujejo fleksibilnega normativa.

Vzgojitelji preobremenjeni

Tako je tudi v Vrtcu Čebelica Šentjernej, tudi ko se število oddelkov zmanjšuje. »Če fleksibilni normativ obstaja, bi ga bilo treba definirati – kdaj se uporabi in kdaj je nesmiseln ali celo škodljiv,« pove ravnateljica Ana Srpčič. Upravičen se ji zdi, ko se z njim zagotovi dovolj mest za otroke, ki bi sicer ostali pred vrati vrtca. Tudi pri njih imajo vse več otrok s posebnimi potrebami v razvoju, dolgotrajno bolnih otrok in otrok priseljencev. Pri teh otrocih gre najpogosteje za jezikove ovire pri sporazumevanju in razumevanju.

Lidija Markelj

»Vsi otroci z rizičnimi dejavniki potrebujejo dodatno pozornost. Za vzgojitelja pomeni tudi več dela s pedagoško dokumentacijo, saj je zanje treba pripraviti individualiziran načrt pomoči, večkrat letno potekajo sestanki strokovne skupine itn. Vse to torej še kako vpliva na pogoje dela v vrtcu, pa ta vidik v javnosti ni tako znan,« pravi.

Primer, ki da misliti

Pritrdi ji tudi ravnateljica Vrtca Ciciban Novo mesto Jožica Zec in postreže s primerom 24-članskega oddelka od 5- do 6-letnikov, med katerimi sta dva otroka s posebnimi potrebami, ki stalno zahtevata dodatno podporo, devet jih ne govori slovensko ter potrebujejo več razlage in pomoči. V skupini je tudi vedno več takih, ki težje sledijo skupinski dinamiki. A v oddelku sta le štiri ure dnevno prisotna dva strokovna delavca. 

»Lahko si predstavljate, kako težko je v takih razmerah vsakemu otroku zagotoviti ustrezno mero pozornosti, podpore in kakovostne vzgojno-izobraževalne izkušnje. Otroci pa so v vrtcu običajno devet ur dnevno,« opiše Jožica Zec in doda, da se novomeška občina pri njih vsa leta poslužuje fleksibilnega normativa v vseh oddelkih.

Lidija Markelj

SOS: Nerazumevanje terena

Da gre s spremembami Zakona o vrtcih dejansko za ukinitev fleksibilnega normativa v vrtcih, čemur ostro nasprotujejo, pa menijo v Skupnosti občin Slovenije (SOS).

»Občinam se jemlje orodje za prilagajanje vrtca lokalnim razmeram. Takšna rešitev pomeni prikrito centralizacijo in nesprejemljiv poseg v avtonomijo občin. Fleksibilni normativ bo mogoč le še v redkih primerih, če sploh. V posameznih občinah bi tudi več kot sto otrok ostalo brez mesta v vrtcu, kar pomeni, da gre za popolno nerazumevanje razmer na terenu,« pravijo v SOS in dodajo, da ne gre za kaprico občin.

Tudi na Mestni občini Novo mesto trdijo, da s fleksibilnim normativom odgovorno in smiselno upravljajo prostorske, kadrovske in demografske izzive pri organizaciji predšolske vzgoje. »Uporabljamo ga premišljeno in le, ko je nujno.«

Normativ v 82 oddelkih

Trenutno v novomeški občini, v kateri je v javnih vrtcih skupaj 1.751 otrok, fleksibilni normativ uveljavljajo v 81 oddelkih in ob njegovi ukinitvi bi morali za 162 otrok zagotoviti vsaj 11 novih oddelkov, kar prostorsko pomeni en večji ali dva srednje velika nova vrtca. Izračunali so tudi, da bi se cena predšolske vzgoje dvignila do 15 odstotkov, vseh otrok pa tudi ne bi mogli sprejeti v vrtce.

»Predlog sprememb, ki jih zagovarja SVIZ, bi lahko v dvanajstih mestnih občinah znižal število razpoložljivih mest v javnih vrtcih za 2.600 otrok,« opozarjajo na mestni občini.

Ukinitev fleksibilnega normativa pa bi pomenila tudi višje stroške na otroka, vrtci pa so se zadnja leta že tako zelo podražili. Razlog so višje plače, ki so posledica sprememb plačnega sistema javnega sektorja in višje minimalne plače. »Te se sprejemajo na državni ravni, nanje občine nimamo vpliva, hkrati pa se od občin pričakuje, da bomo brez dodatnih finančnih sredstev zagotavljale finančno stabilnost vrtcev,« pravijo na novomeški občini.

Zato je novomeški občinski svet pred kratkim spet potrdil višje cene vrtcev. V Vrtcu Ciciban so se npr. 1. maja cene dvignile za 6,5 odstotka, naslednja podražitev pa po besedah ravnateljice prihaja 1. oktobra – za 3,5 odstotka, s čimer sledijo dvigu plač v novem plačnem sistemu.

Do jeseni še podražitve

Podražitve so v zadnjem letu stalnica v skoraj vseh vrtcih. V Vrtcu Metlika so zadnjo podražitev uveljavili v začetku februarja, in kot pove ravnatelj Ambrožič, novo povišanje za okoli 1,3 odstotka načrtujejo nekje v oktobru, če seveda prej ne pride do nepredvidljivih povečanih stroškov. »Jesenska podražitev, ki pa ne bo zadnja, bo posledica spremembe plačnega sistema,« pove.

Nove, drastično višje cene so s 1. julijem stopile v veljavo tudi v Vrtcu Krkine Lučke OŠ Vavta vas, v katerem, kot pravi ravnateljica Sabina Erjavec, novih podražitev do konca leta ne bo.

Na drugi strani šentjernejski občinski svetniki pred kratkim niso potrdili predlaganega zvišanja cen za 5 oz. 6 %. A podražitvam se najbrž ne bodo mogli izogniti. »Septembra bomo pripravili nov predlog, verjetno z nekoliko višjimi cenami, o čemer se bomo dogovarjali z občino. Glede na predvidena povišanja plač jih bomo morali dvigovati vsake tri do štiri mesece,« pove ravnateljica Ana Srpčič.