"Prvič slišim, da je potrebno neko soglasje sosednje države tudi za hidroelektrarno Brežice! Je to kakšno strokovno mnenje? V kolikšni meri utegne HE Brežice vplivati na vodni režim Hrvaške? Z županom (brežiškim) deliva zaskrbljenost, kajti vsa naša prizadevanja so lahko postavljena na glavo! Če je tako, se lahko zaplete tudi glede drugega bloka krške nuklearke…" je ogorčeno spraševal in komentiral nekdanji gospodarski minister in aktualni poslanec Andrej Vizjak na ponedeljkovi že 19. seji odbora za hidroelektrarne na spodnji Savi (HESS), ki je bila tokrat v Krškem.

Vizjakovo reakcijo in čudenje tudi ostalih zbranih je sprožila razprava Ane Vidmar z Direktorata za okolje pri Ministrstvu za okolje in prostor ter direktorja družbe HESS Bogdana Barbiča, da je terminski plan izdelave Državnega prostorskega načrta (DPN) Brežice ogrožen, ker je Hrvaška izrazila interes, da bi se seznanila z vplivom HE Brežice na vodni režim na Savi in poplavno varnost Zagreba.

Vidmarjeva je pojasnila, da iz zakona o varstvu okolja izhaja določilo, ki govori o potrebnem soglasju sosednje države, če domnevamo, da bodo čezmejni vplivi. O takšni komunikaciji govorijo tudi direktive EU .

Barbič je predlagal, naj naredi naše ministrstvo podroben terminski plan in ga seveda uskladi s hrvaškimi kolegi, da bi komuniciranje potekalo čim hitreje in v razumnih rokih.

Barbič je prepričan, da HE Brežice ne bi smela vplivati na protipoplavno varnost Zagreba, zato ker projektanti projektirajo spodnjesavsko verigo tako, da ne bo negativnih vplivov. Zato so pri HE Brežice tudi načrtovali tako velik akumulacijski bazen, z velikimi retenzijskimi površinami, kjer bi se lahko razlila tudi stoletna voda.

Vsekakor pa se po splošnem prepričanju ne bo dalo izogniti vsaj polletni zamudi, kajti potrebno bo izdelati še okoljsko poročilo. Za to naj bi potrebovali vsaj tri do štiri mesece, potem je potrebna še recenzija in uskladitev s krško nuklearko. Potem bo potrebno počakati še na stališča Hrvaške do zadnjih dveh HE v spodnjesavski verigi - HE Brežice in HE Mokrice.

Nato šele nastopijo verjetno ne prav nezahtevni pogovori s Hrvati... Hrvaška se sicer mora še uradno odločiti za vstop v te postopke, a po besedah Šentjernejčanke Vesne Metelko Skutnik iz slovensko-hrvaške komisije za vodno gospodarstvo so njeni kolegi z druge strani Sotle nedvoumno že izrazili tak interes. Seveda ostaja debata na strokovni ravni, kar je bilo tudi po mnenju Silva Smonkarja pričakovati.

Na prejšnji, 18., seji ti. Galeševega odbora 3. novembra v Sevnici so še državni uradniki predlagali, da bi že pred koncem tega leta pripravili razgrnitev DPN HE Brežice in takrat je brežiški župan Ivan Molan dosegel prestavitev na januar po novoletnih praznikih.

Zdaj se postavlja vprašanje, katerega leta. Največji pesimisti menijo, da bi nam lahko Hrvati tako nagajali kar lep čas in nam morda tako po njihovem pogledu na nerešena vprašanja o kopenski in morski meji milo za drago vrnili, vsaj dokler bi Slovenija ovirala njihov vstop v EU.

Predsednik odbora HESS Niko Galeša, ki slovi kot večni optimist, se tudi tokrat ni izneveril tradiciji, saj je prepričan, da veriga ni ogrožena, čeprav je tudi njemu jasno, da bo prišlo vsaj do velike zamude.

"Tu smo, kjer smo. Zahtevamo krizni sestanek, takojšen razgovor z ministrom za gospodarstvo ter z ministrom za okolje in prostor, da bi še v januarju sprejeli modificiran terminski plan, da bo omogočen sprejem uredbe za DPN HE Brežice," je poudaril Galeša.

Na podlagi katerih dokumentov menite, da utegne HE Brežice vplivati čezmejno? Meni tale zadeva malo smrdi…" je bil do konca skeptičen bivši gospodarski minister Andrej Vizjak.

V Brežicah so tri dni pred tem sestankom z novim ministrom za promet Petrom Vlačičem podpisali protokol za gradnjo vzhodne brežiške obvoznice. 16 milijonov evrov vredno obvoznico naj bi zgradili ob gradnji HE Brežice ... Torej, če ne bo HE Brežice, tudi obvoznice še lep čas ne bo.