Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Arhiv Dolenjskega lista

Vse pogostejše ločevanje odpadkov in posledično zmanjšanje odlaganja mešanih odpadkov bosta 15 občin jugovzhodne Slovenije, združenih v projekt Centra za ravnanje z odpadki Dolenjska (Cerod), prisilila v prilagoditev njegove nadgradnje. Glede na nove potrebe je sedanji projekt Cerod II prevelik in predrag, menijo družbeniki.

Družbeniki so se na današnji seji strinjali, da je ponudba za izgradnjo drugega dela projekta Cerod, ki so jo dobili po lanskem razpisu, s 36 milijoni evrov predraga.

Kot kaže, bodo morale občine nov projekt izpeljati brez pomoči evropskih sredstev, saj prihodnja finančna perspektiva spodbud za ravnanje z odpadki ne predvideva

Po besedah krškega župana Mirana Stanka posavski župani od leta 2008 opozarjajo, da bi morali Cerod II racionalizirati, potreba po njegovi prilagoditvi dejanskim potrebam pa je postala še očitnejša po lanskem začetku delovanja krškega reciklažnega centra.

Tega so Posavci zgradili, da bi si zagotovili cenejše zbiranje odpadkov. Ker po drugi strani zniževanje količine odpadkov draži delovanje regijskega Ceroda, kamor še vedno odlagajo del svojih smeti, pa bo potrebno njegov drugi del revidirati, določiti njegove nove tehnološke rešitve in izvesti nov razpis, je še dejal Stanko.

Ob tem je semiška županja Polona Kambič opozorila, da bo ravnanje posavskih občin verjetno podražilo skupno delovanja Ceroda in dodala, da bi bile brez posavskega vložka v Cerod II z višjimi cenami odlaganja najbolj prizadete manjše občine. Kot je zatrdil krški župan Stanko, pa Posavci iz projekta ne bodo izstopili.

Izgradnja Ceroda je na področju ravnanja z odpadki ena ključnih razvojnih in investicijskih nalog Mestne občine Novo mesto, kakor tudi širše Dolenjske, Bele krajine in Posavja. Prvi del projekta, ki poteka s podporo EU, so že zaključili, za Cerod II pa je predvidena nadgradnja in modernizacija obstoječega sistema obdelave odpadkov.

Po prvotni zasnovi naj bi v okviru Ceroda II s pomočjo evropskih sredstev do leta 2015 z novimi objekti in najsodobnejšo tehnologijo poskrbeli za predelavo preostanka mešanih komunalnih odpadkov.

Omenjeni projekt zajema izgradnjo objektov za mehansko-biološko obdelavo odpadkov in čistilne naprave za izcedne vode, ki so jo zgradili lani, izgradnjo infrastrukture za izrabo odlagališčnega plina za proizvodnjo električne energije ter vzpostavitev centralnega informacijskega sistema in zunanje ureditve. Z omenjenimi objekti bi najmanj do leta 2042 rešili predelovanje in odlaganje odpadkov za več kot 160.000 prebivalcev navedenega območja.