spletna stran Movember

Novembra se vsako leto vse več moških odloči, da si za en mesec pusti rasti brke. Čeprav so številni moški v prvih dveh tednih Movembra, kot pravijo vsakoletnemu dogodku, izgledali še nekoliko smešno, bodo brkati obrazi do konca meseca izgledali mogočno. Veliko pomembnejši od samega izgleda novembrskih brkatcev pa je namen sodelovanja v Movembru: ozaveščanje o zdravstvenih problematikah moških, o katerih se tekom leta niti približno ne govori dovolj. 

Za gibanje Movember so brki orodje oziroma simbol, s katerim vsako leto svet opomnijo, da je moško fizično in duševno zdravje sila resna in prevečkrat spregledana tematika. Kot vsaka drugo dobronamerno gibanje je tudi Movember velikokrat bil zlorabljen za raznorazne kampanje in marketinške manipulacije potrošnikov, a je kljub temu v svojem jedru ostal globalni fenomen. Fenomen, ki je v zadnjih dvajsetih letih pomagal zbrati milijardna sredstva, sprožil neštete raziskovalne projekte in nenazadnje moškim dal možnost in pogum, da odkrito govorijo o svojem telesu, čustvih in boleznih v svetu in družbi, kjer so takšni pogovori velikokrat stigmatizirani in označeni kot poženščeni.  

Od Jordana do Tesle

Movembrovi idejni začetki izvirajo iz Avstralije. Sprva sicer ne kot nekakšno revolucionarno gibanje, ki moškim daje platformo za pogovor brez stereotipov, ampak kot večina moških domislic - kot šala. Leta 2003 sta prijatelja Travis Garone and Luke Slattery v eni od  Melbournskih pivnic obujala spomine na nekdaj izjemno priljubljen modni trend, ki je z leti postal vse bolj obskuren.

Profimedia

Nekatere najbolj znane obraze v zgodovini človeštva so namreč v preteklosti krasili mogočni brki. Z njimi sta na največjih rockovskih odrih blestela Freddie Mercury in Frank Zappa, v ringu je nasprotnike premetaval brkati Hulk Hogann, kot preiskovalec Magnum nas je na malih zaslonih na trnih držal Tom Selleck, s črte prostih metov pa je z brčicami zabijal Michael Jordan.

Kaj pa prvi brki slovenstva, tisti, s katerimi se je ponašal Ivan Cankar, ali pa najbolj znani brki zimskih športov Filipa Flisarja? 

Celo dva izmed največjih umov sploh, Nikola Tesla in Albert Einstein sta bila brkatca. “Kaj se je zgodilo, da več nihče noče nositi brkov in zakaj ne bi obudili enega izmed retro znakov pristne moškosti,” sta se prijatelja verjetno spraševala po tretji “rundi.” 

Od šale do mednarodnega gibanja

Medtem ko sta se zabavala ob tej ideji in celo prepričala nekaj prijateljev, da sodelujejo v štosu, sta naletela na poročilo o vse večjem številu pacientov z rakom prostate v Avstraliji. Pogovor je dobil veliko resnejšo noto. Moški pogosto zbolijo, a redko govorijo o tem, še manj pa redno hodijo na preventivne preglede. Iz šale je nastal predlog: “Kaj če bi prav uporabili brke kot vidni znak ozaveščanja?” 

Ideji se je v konceptualnem začetku pridružilo okoli 30 moških, danes pa je ta ideja prerasla v organizirano globalno gibanje v več kot 20 državah. Ima lastno dobrodelno fundacijo, transparenten sistem financiranja in številne raziskovalne odbore. Brki pa so med tem postali simbol ene najprepoznavnejših ikon sodobne filantropije. 

Katere problematike naslavlja gibanje Movember?

Vsak moški, ki se novembra odloči, da si pusti rasti brke, postane ambasador ozaveščanja o pomembnih težavah, ki mučijo moško populacijo. Ne gradi na strašenju (kot recimo ameriške kampanje proti uporabi drog v Reaganovi administraciji) ali na mukotrpni statistiki, ampak na humorju in solidarnosti v mednarodni skupnosti moških. 

Moški raki

Tiha nevarnost pri moških: rak, ki večinoma prizadene mlade moške

Čeprav javnost gibanje pogosto povezuje predvsem z rakom prostate, je dejanski fokus gibanja bistveno širši. Zadnjih deset let je gibanje močno razširilo svoje poslanstvo na najširše področje moškega zdravja, ki vključuje tri ključne stebre: rak prostate, rak mod in duševno zdravje ter preprečevanje samomorov med moškimi. 

Tragične številke

Pri ozaveščanju o raku mod in prostate gibanje financira genetske raziskave, izboljšavo protokolov magnetnih resonanc, programe zgodnjega odkrivanja bolezni in podporne skupnosti za bolnike. Pri raku mod pa gibanje ozavešča in izobražuje tudi o ključnosti samopregledovanja. Pred leti se je gibanje osredotočilo še na moško duševno zdravje, predvsem zaradi tragične statistike, ki je podobna v Sloveniji in po svetu. 

Shutterstock

Moški namreč v večini držav predstavljajo okoli 75 odstotkov vseh žrtev samomora. Strokovno pomoč pri duševnem zdravju iščejo redko, pa še to takrat, ko je po navadi že prepozno. Tudi v Sloveniji ni nič drugače. Leta 2024 se je pri nas zgodilo 363 samomorov, od tega je bilo kar 275 moških. Najbolj smrtonosno je bilo leto 2021, ko je življenje zaradi samomora izgubilo 432 ljudi, od tega 338 moških. Movember v luči takšnih številk po vsem svetu financira programe, ki spodbujajo pogovore o duševnem zdravju med moškimi, podporne skupnosti, športne in družbene aktivnosti ter druge iniciative. 

Epidemija osamljenosti

Zvoniti bi morali alarmi: v Sloveniji si vsako leto življenje vzame več kot 100 starejših od 65 let

Zdrava, odprta in vzdržna moškost

Družbeno pričakovanje, da so moški močni, nečustveni in samostojni pri reševanju življenjskih zagat, pripelje ravno do takšnih nesorazmerij. Same po sebi te norme, ki odlikujejo tako imenovanega "pravega moškega," v izolaciji niso škodljive. Kot skupek družbenih pričakovanj in odzivov do klicev na pomoč pa postanejo sila nevarni. Ustvarijo pritisk, ki pogosto moške potisne v izolacijo in veliko prevečkrat tudi do tragičnih koncev. Gibanje ne želi, da bi ideja moškosti oslabela, oziroma, da bi želelo feminizirati družbo. Želi, da bi moškost postala bolj zdrava, odprta in vzdržna.

Profimedia