Damjana Nemeš

Eno od poslanstev Slovenske matice, ki je znanstvena in kulturna ustanova ter druga najstarejša slovenska založba, je skrb za ohranjanje stika z zamejskimi Slovenci. Pred leti so se zato odločili za organizacijo ciklov posvetov o slovenskih medijih v zamejstvu nekoč in danes, končni produkt posvetov pa so zborniki s prispevki, predstavljenimi na teh posvetih.

Prvi posvet so pripravili o slovenskih medijih v Italiji, drugega o slovenskih medijih v Avstriji, tretjega, ki je potekal že leta 2023, pa o slovenskih medijih na Madžarskem in Hrvaškem. Kot je na predstavitvi zadnjega omenjenega zbornika v Slovenskem domu v Monoštru povedala njegova urednica Zarika Snoj Verbovšek, se tudi ta v enaki meri kot prejšnja dva posveča vprašanjem o sredstvih in načinih komunikacije med slovensko manjšino na Madžarskem, in čeprav slovensko govoreča manjšina tu ni tako številčna kot na primer v Italiji ali Avstriji, niti nima na voljo toliko sredstev javne komunikacije, so se razpravljavci in pisci prispevkov ukvarjali z istimi vprašanji – kako so se razvijali mediji v zamejstvu, kakšno vlogo so imeli pri ohranjanju narodne zavesti in manjšinske skupnosti, kakšno vlogo imajo v današnjem svetu in s kakšnimi težavami so se srečevali oziroma se še srečujejo.

Damjana Nemeš

Med petimi prispevki, objavljenimi v zborniku o slovenskih medijih na Madžarskem in Hrvaškem, so trije namenjeni slovenskim medijem pri naših vzhodnih sosedih, napisali pa so jih novinar in urednik oddaje Slovenski utrinki Dušan Mukič, ki je pregledal tri desetletja utrinkov iz življenja Slovencev na Madžarskem, Franci Just je predstavil medije literarnega posredovanja pri Slovencih na Madžarskem, glavna in odgovorna urednica časopisa Porabje Nikoletta Vajda-Nagy pa je predstavila omenjeni tednik.

Na sporedu vsak drugi teden

Televizijska oddaja Slovenski utrinki deluje že 33. leto, prispevki za Slovence na Madžarskem pa so se na madžarski televiziji pojavili leta 1987, ko so začeli v Pecsu pripravljati oddajo Naš ekran. »Počakati smo morali vse do 10. oktobra 1992, ko je na spored madžarske televizije prvič prišla oddaja Slovenski utrinki, ki nastaja v Sombotelu. Sodelavci Visoke pedagoške šole so bili tisti, ki so jo začeli pripravljati, že takrat pa so bili magazini dolgi 26 minut in so na spored prišli vsak drugi teden. To se je ohranilo vse do danes,« je povedal Mukič. Oddaje so predvajane na programu madžarske javne televizije, ime televizijskih kanalov se je v tem obdobju večkrat spremenilo (MTV, M1, Duna TV), ter na Radioteleviziji Slovenija.

Damjana Nemeš

V oddaji se ukvarjajo z različnimi vsebinami, vse od politike, gospodarstva do turizma, predvsem pa s kulturo in ljudskim izročilom, poročajo tudi o vseh pomembnejših dogodkih v Porabju, redno pa zahajajo tudi v Slovenijo, predvsem v Prekmurje, ki je Porabju jezikovno in kulturno najbolj sorodno. »Predstavljamo naravne in kulturne znamenitosti Slovenije, saj je zapolniti 26 minut oddaje samo z dogajanjem iz Porabja zelo težko. Je pa zanimivo, da prispevke iz Slovenije in Prekmurja najraje gleda madžarsko občinstvo, se pravi gledalci iz vrst večinskega naroda,« tako Mukič.

V vseh teh letih se je grafična podoba Slovenskih utrinkov, ki jih je vse do upokojitve leta 2022 urejala Ibolya Dončec, trikrat spremenila, kmalu bo, tako kot druge narodnostne oddaje na Madžarskem, ponovno dobila novo podobo. Kljub temu ostaja jezikovna politika oddaje enaka, uporabljata se obe zvrsti slovenskega jezika, tako porabsko narečje kot slovenski knjižni jezik, prav tako pa vse prispevke podnaslavljajo s slovenskimi in madžarskimi podnapisi.

Mukič je izpostavil še termine predvajanja, ti se mu zdijo na madžarski javni televiziji zgrešeni, saj so na kanalu Duna TV na ogled vsak drugi četrtek ob 6.50 zjutraj, na Duna World pa isti dan ob 13.25. »Ob dobrih terminih pa kar sedemkrat predvajajo naše oddaje na Televiziji Slovenija.«

Damjana Nemeš

Ekipa oddaje Slovenski utrinki, ki je v celoti financirana iz madžarskega proračuna, si želi, da bi utrinki o Slovencih na Madžarskem še dolgo izhajali, za kar pa bi potrebovali dodatnega sodelavca, ki bi na visoki ravni govoril tako madžarski jezik kot porabščino in slovenski knjižni jezik, ob tem pa bi moral poznati občeslovensko in porabsko kulturo.

Pomemben preboj knjiga Slovensko Porabje

Za uspešno literarno komunikacijo morajo biti izpolnjeni štirje delovalniki, to so proizvodnja, posredovanje, sprejemanje in obdelovanje. Zaradi neugodnih zgodovinskih in družbenih razmer ter posledično tudi jezikovnih in kulturnih porabski Slovenci drugega segmenta niso imeli možnosti popolnoma razviti. Kot je povedal Franci Just, tako niso imeli literarnih revij, profesionalnega gledališča, klasičnih založb, zato so bili zanje tiskani mediji ves čas izjemnega pomena in so opravljali kulturno ter neke vrste literarno-posredniško delo.

Po drugi svetovni vojni, ko so porabski Slovenci postali manjšina na Madžarskem in slovenska zamejska skupnost, niso imeli dotoka knjig ne informacij o slovenski književnosti, ustvarili niso niti lastnega leposlovja, temveč so bili njihova literatura stari prekmurski učbeniki ter posvetne in verske knjige. »Glavne in kolikor toliko sistematične informacije so dobivali iz prekmurskega okolja in njegovih pokrajinskih periodičnih tiskov Kalendar srca Jezušovega, mesečnika Marijin list in tednika Novine, ki so ga v šestdesetih izvodih distribuirali tudi v Porabje.«

Po letu 1945, ko so bili porabski Slovenci skupaj s hrvaško in srbsko narodno skupnostjo organizirani v Demokratični zvezi južnih Slovanov na Madžarskem, ki je imela svoj založniški program, sta izhajala dva pomembna periodična tiska, to sta Narodni kalendar in tednik Naše novine, ki se je kasneje preoblikoval v Narodne novine. Leta 1986 so se porabski Slovenci poslovili od Narodnega kalendarja in ustvarili svoj Slovenski koledar. Oba omenjena periodična tiska, torej Narodni kalendar in Narodne novine, sta bila izjemno pomembna za razvoj in nastanek porabske slovenske književnosti, še bolj pomembno dejanje pa je bilo leta 1982, ko je izšla knjiga Slovensko Porabje avtorjev Franceka Mukiča in Marije Kozar Mukič. V tej knjigi je bila na začetku objavljena Mukičeva povest Poteptani češnjevi cvetovi, kar je bil prvi nastop porabskega pisatelja v matični domovini. Knjigo je namreč izdala Mohorjeva družba v Celju.

Damjana Nemeš

»Drugo pomembno dejanje pa je bilo leta 1986, ko so mladi slovenski izobraženci ustanovili svoj Slovenski koledar, ki je leta 2010 dobil ime Porabski koledar. Tudi časopis Porabje ni bil nikoli le običajni informativni medij, ampak opravlja pomembno narodnostno in kulturno poslanstvo, bil je posrednik leposlovja, literarnega ustvarjanja, predvsem v narečju tako porabskih avtorjev kot avtorjev bližnjega prekmurskega prostora,« tako Just. Oba omenjena periodična tiska izdaja Zveza Slovencev na Madžarskem, ki je razvila tudi svoj založniški program, je pa tudi soizdajateljica knjižne zbirke Med Rabo in Muro, ki je prvenstveno namenjena porabskim Slovencem.

Izšel na valentinovo

Že omenjeni časopis Porabje izhaja že 35. leto, prva številka je bila izdana 14. februarja 1991. Njegova poglavitna naloga je obveščanje v slovenskem jeziku, kar prispeva k ohranjanju slovenskega maternega jezika v Porabju. Časopis danes ni le glasilo, temveč glas skupnosti, saj njegov vsebinski koncept temelji na treh ključnih principih. To so splošna informiranost, narodnostna vloga in kulturno poslanstvo.

Prve številke časopisa, ki ga je od nastanka pa do upokojitve leta 2022 urejala Marijana Sukič, so obsegale šest strani, kasneje se je obseg povečal na dvanajst strani, kar je omogočilo bogatejšo vsebinsko ponudbo. »Z razvejano mrežo sodelavcev in dopisnikov, s privlačno vsebinsko zasnovo ter spretno kombinacijo porabskega in slovenskega knjižnega jezika smo ustvarili medij, ki so ga porabski Slovenci vzeli za svojega,« je razložila odgovorna urednica Nikoletta Vajda-Nagy.

Damjana Nemeš

Honorarno za časopis dela od 10 do 15 ljudi, to so dopisniki in distributerji, ti časopis po porabskih vaseh še raznašajo. Tudi jezikovna politika časopisa je bila jasna že ob njegovi ustanovitvi. Uredništvo se je namreč zavedalo specifičnega jezikovnega položaja v Porabju in omejene jezikovne kompetence porabskih Slovencev pri rabi knjižne slovenščine, zato je del prispevkov objavljenih v porabščini, del pa v knjižni slovenščini.

Pri časopisu nekajkrat letno izide tudi priloga Mlado Porabje, ki jo uredništvo pripravlja skupaj s svetovalko za slovenski jezik Valentino Novak in jezikovnim asistentom Štefanom Kardošem, prispevke pa pripravljajo učenci in dijaki. »Pred nami so prav tako izzivi. Čeprav smo na spletu prisotni, gre le za PDF-obliko časopisa. Če želimo postati privlačnejši za mlajše generacije, moramo ustvariti pravi spletni časopis, pri tem pa moramo pridobiti še kakšnega sodelavca ali sodelavko. Kljub temu da moramo slediti sodobnemu svetu, bo poslanstvo časopisa ostalo pomembno tudi v prihodnje, to je biti glas Slovencev v Porabju, negovati jezik in soustvarjati prihodnost naše skupnosti,« je sklenila Nikoletta Vajda-Nagy.