Spomin kot opomin: Murska Sobota obeležila dan romskih žrtev genocida
Predstavniki romske skupnosti, lokalne skupnosti in civilne družbe so poudarili, da genocid nad Romi ni le del zgodovine, temveč trajen opomin, da se sovraštvo, izključevanje in diskriminacija nikoli več ne smejo ponoviti.
Bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega lokalnega okolja.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
V Hotelu Zvezda v Murski Soboti je potekala slovesnost ob mednarodnem dnevu spomina na romske žrtve holokavsta, ki ga Zveza Romov Slovenije vsako leto zaznamuje 2. avgusta. Datum ni naključen. Prav v noči iz 2. na 3. avgust 1944 so nacisti v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau dokončno likvidirali tako imenovani "ciganski tabor".
Po najnovejših podatkih so tisto noč pobili več kot 4.000 Romov, kar velja za največji znani posamični pokol Romov v zgodovini. V spomin na ta dogodek številne evropske države, med njimi tudi Slovenija, 2. avgust obeležujejo kot mednarodni dan spomina na romske žrtve genocida.
Predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc je v slavnostnem nagovoru opozoril, da je nepriznavanje ali marginalizacija romskega genocida v evropskem zgodovinskem spominu pustilo globoke posledice.
Kot je poudaril, je romsko trpljenje v času druge svetovne vojne pogosto ostajalo na obrobju zgodovinskih pripovedi, kar je krepilo občutek institucionalne izključenosti pri romski skupnosti. Opozoril je tudi, da pomanjkanje uradnega priznanja genocida omogoča nadaljnje reproduciranje stereotipov in olajšuje utrjevanje sodobnih oblik diskriminacije.
Horvat Muc je spregovoril tudi o porastu sovražnega govora in protiromskih stališč v zadnjih desetletjih, ki jih po njegovih besedah poganja prepletanje zgodovinskih, gospodarskih, političnih in medijskih dejavnikov – od gospodarskih kriz in negotovosti po tranziciji leta 1990 do vzpona populističnih strank in vloge družbenih omrežij pri širjenju sovražnega govora po letu 2005.
V Sloveniji je po njegovih besedah položaj specifičen zaradi geografske koncentracije romskih skupnosti, predvsem na Dolenjskem, v Beli krajini in Prekmurju, kjer se lokalni konflikti hitro politizirajo in prenašajo na nacionalno raven.
Trajen opomin proti pozabi
Predsednik uprave Ustanove dr. Šiftarjeve fundacije Marjan Šiftar je v svojem nagovoru poudaril, da spominska slovesnost ni zgolj formalni ritual, temveč trajen opomin in glasen poziv proti rasizmu, diskriminaciji ter vsem oblikam genocida.
Po njegovih besedah je ohranjanje zgodovinskega spomina še posebej pomembno v času geopolitičnih nasprotij, kršitev mednarodnega prava in porasta avtoritarnih praks. Ob tem je izpostavil potrebo po jasni obsodbi vseh genocidnih ravnanj ter prizadevanjih za mir, razoroževanje in spoštovanje človekovih pravic.
Podžupan Mestne občine Murska Sobota Jure Lang je izpostavil, da imajo v mestni občini na področju vključevanja romske skupnosti dolgoletno tradicijo sodelovanja, ki se odraža tudi v vrsti institucij – romskem radiu, Inštitutu za romološke študije in nedavno prenovljenem romskem muzeju v središču mesta. Ob tem je poudaril, da je spomin na žrtve romskega genocida hkrati obveza do sedanjih in prihodnjih generacij, da se podobna grozodejstva ne bi ponovila.
Vprašanje spominskega obeležja
Ob robu slovesnosti je predsednik Zveze Romov Slovenije spregovoril tudi o usodi spominske plošče, ki je bila nekoč na pročelju stare ekonomske šole in je bila kasneje odstranjena. Zveza si prizadeva najti novo lokacijo zanjo, a primernega prostora za zdaj še ni. Trenutno se romska skupnost v Prekmurju poklanja žrtvam predvsem ob obeležju na pokopališču v Turnišču, obiski večjih spominskih krajev, kot sta Jasenovac ali Auschwitz, pa so zaradi finančnih in logističnih razlogov redkejši.
Poseben del pogovora je bil namenjen vprašanju, kako romski genocid sploh poimenovati. Izraz "holokavst" se je uveljavil kot splošno ime za nacistično iztrebljanje, a je po besedah Muca izvorno in po pomenu tesno vezan na judovsko izkušnjo – uveljavili so ga Judje sami, za lastni spomin na genocid, ki so ga doživeli. Ker gre za izraz, ki je nastal znotraj druge skupnosti, po njegovem mnenju ne zajame v celoti romske izkušnje.
V devetdesetih letih so romski jezikoslovci začeli predlagati izraz »porajmos«, ki naj bi po eni od razlag pomenil nekakšen »razkroj« ali »razpad« človekove notranjosti. Vendar so ga številni v romski skupnosti sčasoma zavrnili kot neprimernega – kot je povedal sogovornik, se jim ta beseda ni zdela "dober izraz" za tako travmatično izkušnjo. Na enem od romskih srečanj so se zato dogovorili za izraz "samudaripen", ki v prevodu pomeni splošno, sistematično pobijanje Romov.
Sporočilo prihodnjim generacijam
Govorci so se strinjali, da se posledice genocida čutijo še danes – v obliki sovražnega govora in sodobnega antiromizma. Kot so opozorili, se genocid nikoli ne začne z nasiljem, temveč z besedami, zato je naloga spomina prav v tem, da opozarja na zgodnje znake sovraštva, preden ti prerastejo v dejanja. Posebej so izpostavili tudi vlogo izobraževanja: dolga leta so evropski politiki, zgodovinarji in intelektualci o genocidu nad Romi molčali ali ga zamolčevali, zato so bili prav romski raziskovalci in aktivisti tisti, ki so o teh dogodkih začeli sistematično ozaveščati širšo javnost.
Prijavite se na e-novice in bodite vedno na tekočem z novicami, dogodki in zgodbami iz vašega okolja.
