Branimir Ritonja razstavlja ostanke svetlobe na robu mesta
V fotografije so ujeti obrobni deli mesta, kjer so agresivni posegi v imenu kapitala spremenili podobo krajine
V Galeriji Murska Sobota so odprli razstavo fotografij mariborskega fotografa Branimirja Ritonje, na kateri sta na ogled njegovi fotografski seriji Rob mesta (2000–2010) in Ostanki svetlobe (2020–2022), po zadnji je razstava tudi poimenovana. Obe seriji sta si po vzdušju zelo sorodni, hkrati pa pokažeta umetnikovo kritično ostrino.
Kustosinja Irma Brodnjak Firbas je vzdušje Ritonjevih fotografij primerjala z vzdušjem slikarskih del slovite skupine DHLM, ki je v Murski Soboti delovala v 70. letih prejšnjega stoletja. Fotografije so črno-bele, ustvarjene ročno v temnici Fotokluba Maribor in po besedah kustosinje izpričujejo veliko znanja in izkušenj na polju fotografije. Na njih razen ene ni človeških podob, so pa posledice človekovih ravnanj. Prikazani so izseki iz napol urbane krajine, ki sicer izkazujejo dokumentarno vrednost, vendar ne gre za reprezentativne točke mesta Maribor in drugih krajev, temveč obrobne lege s praviloma banalnimi, a izjemno zgovornimi detajli, ki odstirajo vse bolj spreminjajočo se identiteto kraja in njegovih prebivalcev. Gre za ostaline narave, ki se zaradi posledic agresivnih človeških posegov vse bolj spreminja v dolgočasno betonsko sivino, med drugim v nakupovalna središča, namenjena množični potrošnji, interesu kapitala pa seveda ob vsem tem ni mar za kakovostno življenje lokalnega prebivalstva. Detajli na fotografijah zelo dobro ustvarjajo vzdušje, ki je vse prej kot prijetno. »Umetnik je v fotografije zelo dobro ujel degradacijo okolja, agresivne posege po naročilu kapitala tam, kjer je bila prvotno zelena krajina in kjer so kmetje pridelovali zelenjavo za lokalno prebivalstvo. S teminami umetnik poudarja zlovešče vzdušje, s fotografijami pa tudi trka na našo vest, da ne bi bili zgolj pasivni opazovalci, ampak bi tudi sami proaktivno kaj spremenili,« je dejala Brodnjak Firbasova.
Branimir Ritonja (1961) je predstavnik t. i. mariborskega kroga fotografov, ki je s svojim delom po mnenju kustosinje pustil pomemben pečat ne zgolj na področju fotografske umetnosti, temveč tudi na področju pedagoškega dela. Sodeloval je pri ustanavljanju mariborske fotogalerije Stolp in bil vrsto let njen umetniški vodja, prav tako je bil 20 let predsednik Fotokluba Maribor. Za časa njegovega vodstva, natančneje leta 2016, so začeli prirejati Festival fotografije Maribor. Njegovo delo ni prepoznavno zgolj v Sloveniji, temveč mednarodno, prejel je številne nagrade, med katerimi še posebej izstopajo Glazerjeva nagrada z listino za dosežke na področju kulture, zlata plaketa Zveze kulturnih društev Slovenije in bronasta medalja na Salonu lepih umetnosti v Parizu. Že leta 1995 je prejel naziv AFIAP, leta 1998 pa še naziv mojster fotografije. Pričujoča razstava bo v murskosoboški galeriji na ogled do 23. maja.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
