Jure Kljajić

Na mejnem območju ob reki Muri, ki je bilo tudi predmet arbitražnega postopka med Slovenijo in Hrvaško, se že od leta 2023 izvaja naravovarstveni evropski projekt LIFE RESTORE for MDD. Projekt vodi avstrijska naravovarstvena organizacija WWF Austria, sodelujejo pa partnerji iz Madžarske, Srbije, Hrvaške in Slovenije. Od slovenskih organizacij sta partnerja pri projektu Direkcija Republike Slovenije za vode in Zavod Republike Slovenije za varstvo narave.

Namen projekta je ohranjanje in obnova poplavnih gozdov ob rekah Mura, Drava in Donava, vendar je hrvaški partner s svojimi zadnjimi aktivnostmi dregnil v občutljivo mejno problematiko, ki zadeva tudi strateške interese Republike Slovenije.

Hrvaška javna ustanova »Međimurska priroda – Javna ustanova za zaštitu prirode« (Medžimurska narava - Javna ustanova za varstvo narave) je namreč v okviru projekta izrazila zanimanje za nakup gozdnega zemljišča v slovenski zasebni lasti, ki pa resda v skladu z razsodbo arbitražnega sodišča leži na hrvaški strani meje. Gre za parcelo v katastrski občini Sveti Martin na Muri, vpisano v zemljiško knjigo v Čakovcu.

Jure Kljajić

V skladu z razsodbo, ki je ne priznavajo

Slovenska stran si je v arbitražnem postopku prizadevala, da bi bilo to obrečno območje ob Muri priznano kot del Slovenije, vendar pri tem ni bila uspešna. Kljub temu so številna gozdna in kmetijska zemljišča na tem območju po pregledu hrvaške zemljiške knjige še vedno pretežno v lasti slovenskih državljanov, predvsem z območja lendavske občine. Prav to je izzvalo številne pomisleke, saj bi s tem hrvaška javna ustanova pridobila gozdove, ki so v lasti slovenskih državljanov, in to z evropskim denarjem.

Lendavski župan Janez Magyar opozarja, da gre za politično občutljivo območje, za katero Hrvaška sicer ne priznava arbitražne razsodbe, a hkrati deluje skladno z njo. Po njegovem mnenju gre za nedoslednost, ki zahteva tudi odziv državnih institucij. Na drugi strani predsednik sveta Krajevne skupnosti Hotiza Štefan Farkaš izraža pomisleke glede samega namena odkupa. Po njegovem mnenju namreč ni povsem jasno, kakšni posegi so na omenjenem zemljišču predvideni, zato se tudi zastavlja vprašanje o smiselnosti odkupa celotnega zemljišča. 

Jure Kljajić

V vabilu, ki ga je prejela lastnica zemljišča, je navedeno, da gre za nakup v okviru projekta LIFE RESTORE for MDD, katerega cilj je naravna obnova poplavnih gozdov. Kupec naj bi bila ustanova »Međimurska priroda«, pogodbeni partner za izvedbo nakupa pa podjetje Greenify Invest d.o.o. iz Čakovca. Zemljišče je torej v naravi gozd, leži v poplavnem območju reke Mure in ima površino 285 kvadratnih metrov. Nedavno je po naših informacijah v Murskem Središču potekal sestanek na temo odkupa zemljišč na spornem območju, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki slovenskega zavoda za varstvo narave. V zavodu so na naša vprašanja skopo odgovorili, da glede odkupa kmetijskih oziroma gozdnih zemljišč nimajo nobenih pristojnosti, in so nas usmerili na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tudi na ministrstvu pravijo, da z dogajanjem niso seznanjeni, prav tako o tem ne ve ničesar sklad kmetijskih zemljišč in gozdov.

Jure Kljajić

Kaj pa pravijo na zunanjem ministrstvu glede na to, da gre za potencialno občutljivo meddržavno vprašanje? Niso seznanjeni. Poudarjajo pa, da je bila meja med Slovenijo in Hrvaško dokončno določena z razsodbo arbitražnega sodišča 29. 6. 2017, s katero da je bil v celoti rešen spor med državama glede poteka državne meje. »Mejo na kopnem je treba še demarkirati, k čemur Slovenija hrvaško stran vseskozi poziva. V postopku demarkacije bi bilo ob soglasju obeh držav mogoče izvesti tudi nekatere manjše korekcije in zamenjave, da bi se zagotovil bolj življenjski potek državne meje,« so še pripomnili za naš časopis. Primer nedvomno kaže, kako lahko mednarodni naravovarstveni projekti trčijo ob občutljive državne meje in lastniška razmerja ter s tem zahtevajo večjo politično in pravno pozornost.

Vlada se zaveda problema

Pred kratkim je komisija državnega sveta za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano vladi poslala pobudo oziroma vprašanje glede prodaje kmetijskih zemljišč v obmejnem pasu, ravno z namenom zaščite zemljišč pred prekomernim prehajanjem lastništva v roke tujih državljanov in za obrambo slovenskih nacionalnih interesov. Vlada je v odgovoru komisiji državnega sveta navedla, da se tujci iz držav članic Evropske unije, Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj in Evropskega združenja za prosto trgovino lahko izenačeno udeležujejo trga nepremičnin v Sloveniji. Po podatkih iz analize je bilo v 500-metrskem obmejnem pasu med letoma 2008 in 2025 prodanih 122 zemljišč v skupni površini 87 hektarjev, kar je 0,4 odstotka celotne površine zemljišč v tem pasu. Vlada v odgovoru priznava, da so rezultati analize pokazali, da je problematika širša in ni omejena le na obmejni pas, saj da se tovrstne prodaje zemljišč tujim državljanom dogajajo na območju celotnega ozemlja Slovenije. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov sicer v skladu z razvojno strategijo v zadnjih letih kupuje tovrstna zemljišča na območjih, pomembnih za državo, vključno z obmejnim pasom, za kar mu vlada od leta 2017 namenja milijon evrov na leto. Ob tem v vladi poudarjajo, da za dosedanje predloge, ki bi pripomogli k zmanjšanju lastniškega prehajanja zemljišč v roke tujih državljanov, ni bilo doseženega širšega konsenza.