Znanost je vse okoli nas, njeni tekmeci pa so samooklicani 'strokovnjaki'
Slovenija je letos dobila nov praznik – dan znanosti. 10. november je bil namenjen ozaveščanju o tem pomembnem področju, ki človeštvu na vseh ravneh olajša vsakdanje življenje. Pa je znanost v družbi dovolj prepoznavna, dovolj financirana? Pomurska znanstvenika Andreja Gomboc in Uroš Tkalec opažata izboljšave, a manevrskega prostora je še kar nekaj.
Vse okoli nas je znanost. Da imamo računalnik povezan z internetom, da naš dom osvetljuje elektrika, da se naš avtomobil odklene na daljavo ... Vse bolj ali manj običajne ter zahtevnejše stvari so na neki način povezane z znanostjo, za katero stojijo znanstveniki, ki so morali marsikateri princip dognati in spoznati, kako deluje, da je danes naše življenje precej bolj poenostavljeno, kot bi bilo sicer.
V Sloveniji smo 10. novembra prvič praznovali dan znanosti. Kot je ob razglasitvi državnega praznika v prvi polovici leta navedel minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič, imamo izjemne znanstvenike, ki s svojim znanjem prispevajo k razvoju družbe, njihovi rezultati pa prevečkrat ostajajo v ozadju, saj se jih obravnava kot nekaj samoumevnega. »Znanje moramo dojemati kot temeljno vrednoto, zato bo dan znanosti posvečen predvsem ozaveščanju o tem,« je takrat napovedal. Prav tako je namen dneva, da se znanost približa slovenski javnosti in da se znanje krepi kot ena temeljnih vrednot. Za datum praznika sta bila izbrana dan smrti slovenskega razsvetljenca, gospodarstvenika, pisatelja in mecena Žige Zoisa in Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj.
Tudi astrofizičarka Andreja Gomboc, ki je zaposlena na Univerzi v Novi Gorici, meni, da sta znanost in tehnološko-družbeni razvoj, ki temelji na znanstvenih odkritjih, osnova modernega načina življenja. »Pri znanstvenih raziskavah ne gre le za premikanje meja znanja, pač pa tudi za povsem vsakodnevne koristi: medicina in farmacija nam izboljšujeta in podaljšujeta življenje, energetika, tehnologija in informacije nam omogočajo udobno življenje in raznovrstno paleto vsakodnevnih aktivnosti, znanost nam tudi kaže pot pri spoprijemanju s podnebnimi spremembami in razvoju trajnostnih tehnologij,« razlaga. Po njenem mnenju se javnost in odločevalci premalo zavedajo pomena znanosti v vsakdanjem času in njenega pomena za nadaljnji razvoj Slovenije in njeno konkurenčnost v svetovnem merilu. »Mislim, da je nujna močnejša povezanost med znanostjo, politiko in družbo,« poudari.
Uroš Tkalec, znanstveni sodelavec na Inštitutu za biofiziko na ljubljanski medicinski fakulteti in izredni profesor fizike na Univerzi v Mariboru, opaža, da znanost postopoma pridobiva veljavo, nov državni praznik pa jo formalno postavlja ob bok kulturi, umetnosti in športu. »Znanje je temeljna vrednota, ki zagotavlja napredek družbe in krepi narodni ponos, zato je prav, da slavimo največje znanstvene dosežke ter obenem promoviramo aktualno dogajanje v medijih,« pravi.
Pridobiti zaupanje
Nov državni praznik naj bi poudaril pomen znanosti za razvoj države in družbe. Pristojno ministrstvo odgovarja, da je prisotnost znanosti in znanstvenih dosežkov v širši družbi za raziskovalce vedno poseben izziv, ki mu namenjajo vse več pozornosti. »Gre za dva medsebojno povezana procesa. Prvega imenujemo prenos znanja, v gospodarstvo ali v družbo kot celoto. V prvem primeru se rezultati raziskovalnega dela na različne načine prenašajo v gospodarstvo, kjer omogočajo večjo dodano vrednost, večjo produktivnost in na splošno večjo konkurenčnost,« so opisali.
Na drugi strani pa je prenos raziskovalnih rezultatov v širšo družbo oziroma spodbujanje zavedanja o pomenu znanosti v širši družbi. »Znanost in znanstveniki so vsekakor pred zahtevno nalogo svojega umeščanja v širše okolje. Danes smo mnogo bolj kot kadar koli prej izpostavljeni različnim instant in psevdoznanstvenim informacijam. Poenostavljanje in manipulacije so z novimi tehnologijami enostavnejše kot kadar koli prej, zato imajo znanstveniki pomembno nalogo razlagalcev in interpretov različnih pojavov in znanstvenih dosežkov. To pa je dolgotrajno delo, ki ga morajo znanstveniki opraviti zunaj laboratorijev,« so dodali.
Tudi Gombočeva vidi težavo v naraščanju nezaupanja v znanost, v širjenju lažnih novic in v teorijah zarote. »Če ljudje namesto preverjenim, znanstveno dokazanim dejstvom raje verjamejo samooklicanim strokovnjakom na družbenih omrežjih, ki širijo strah, nezaupanje in negotovost, je pod vprašajem osnova demokratične družbe – informirana odločitev volivcev in volivk, pa tudi odločevalcev in odločevalk na različnih področjih in nivojih družbe,« meni.
Znanstveniki se morajo v karieri tudi vseskozi dokazovati in s tem pridobivati veljavo. »Možnosti se odpirajo predvsem v mladih letih, takrat se izplača pridobiti izkušnje v tujini in si ustvariti mrežo sodelovanj, sredi karierne poti pa se vse več raziskovalcev odloča tudi za prehod v gospodarstvo,« opaža Tkalec. Po njegovem mnenju je mlade za znanost najlažje navdušiti z vključevanjem v raziskovalno delo, s čimer razvijejo občutek smisla, pridobijo samozavest in se ne bojijo postavljati čudnih vprašanj. »Pogosto jih pritegne tudi svoboda ustvarjanja, možnost delovanja v mednarodnem okolju ter spoznavanje podobno motiviranih posameznikov iz drugih držav. Sam sem na primer pri 25 letih prvič obiskal Ameriko in se kot turist sprehodil tudi skozi kampus znamenite univerze Harvard. Osem let kasneje sem tam imel predavanje na oddelku za fiziko,« je spomnil.
Iz zmerne v močno inovatorko
Inovacijska uspešnost Slovenije se je po podatkih ministrstva po evropskem inovacijskem indeksu v primerjavi z lansko povečala za 3,4 odstotne točke. Dosega 94,7-odstotno povprečje Evropske unije in se uvršča v vrh skupine zmernih inovatork s trendom rasti, ki jo bo do leta 2027 umestil v skupino močnih inovatork. »Slovenija je z različnimi ukrepi in vlaganji na odločni poti, da znanje postane osrednji steber trajnostnega razvoja in motor mednarodne konkurenčnosti. Podatki jasno kažejo, da ne le sledimo, temveč tudi aktivno zmanjšujemo razlike z najbolj razvitimi in se uveljavljamo kot prihodnje inovacijsko središče Evrope,« poudarjajo.
Za znanstvenoraziskovalno dejavnost je država lani namenila 592 milijonov evrov, v celotnem letošnjem pa načrtuje več kot 800 milijonov. »Z novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti so vzpostavljeni krovni pogoji za postopen dvig sredstev za znanost, raziskave, inovacije do 1,25 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). Cilj je, da se v zakonodajnem okviru uredi višina sredstev, ki ne bo odvisna od vsake vlade posebej,« pravi ministrstvo, ki dodaja, da je bilo za znanstvenoraziskovalno dejavnost pred mandatom te vlade namenjenih 354 milijonov. Postopen dvig sredstev za visoko šolstvo do 1,5 odstotka BDP pa naj bi prinesel tudi zakon o visokem šolstvu, kar po oceni ministrstva pomeni boljše finančne možnosti za visokošolske zavode in boljše razmere za študijsko in znanstvenoraziskovalno dejavnost.
Precej sredstev v okviru znanstvenoraziskovalne dejavnosti gre za stabilno financiranje tistih institucij, ki so prejemnice stabilnega financiranja in opravljajo javno službo na področju te dejavnosti, prav tako za raziskovalne projekte.
Tudi pomurska znanstvenika opažata, da se je financiranje znanosti v Sloveniji izboljšalo in da se skušamo po deležu BDP približati razvitim državam, a kljub temu še obstajajo velike rezerve. Andreja Gomboc navaja, da bi potrebovali več sredstev za kompetitiven del financiranja tam, kjer tuji, neodvisni ocenjevalci izberejo najboljše projekte, za projekte mladih, da bi lahko začeli samostojno raziskovalno pot, za infrastrukturo, raziskovalno opremo in širitev obstoječih in odpiranje novih raziskovalnih skupin na novih, prebojnih raziskovalnih področjih.
Tkalec pa je dejal, da se v zadnjih letih krepijo nekatera regionalna središča, pri čemer Pomurje še nekoliko zaostaja, večja vlaganja pa bi bila potrebna na področju projektnega financiranja, saj nizek delež odobrenih projektov vpliva na odliv visokousposobljenega kadra v tujino in druge sfere. Po njegovem mnenju je zgovoren podatek, da se je vrednost letnega financiranja temeljnih projektov šele letos povzpela na 150 tisoč evrov, pred tem je skoraj dve desetletji vztrajala pri 100 tisoč evrov za uveljavljene raziskovalce. »Medtem ko so imeli doktorski študenti na raziskovalnih inštitutih Max Planck v Nemčiji že pred 15 leti letni proračun 50 tisoč evrov,« je primerjal.
Izzivi so vedno
V znanosti izzivov nikoli ne zmanjka, kaj pa so trenutno največji? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije pri tem vprašanju poudarja, da izjemni znanstveniki in financiranje znanosti, raziskav in inovacij državi omogočajo, da se loteva uvajanja novih tehnologij. Za primere so navedli vodik, satelitske tehnologije, umetno inteligenco in področje kvantnih tehnologij. Za vodik pravijo, da je eden od najpomembnejših elementov za uspešen zeleni prehod.
»Kje vse bo mogoče uporabiti vodik, bo v Sloveniji preizkušeno z novim demonstracijskim projektom na področju vodikovih tehnologij, za izvedbo katerega je marca lani 18 slovenskih podjetij in mestnih občin podpisalo konzorcijsko pogodbo o vzpostavitvi ekosistema vodika iz nizkoogljičnih virov. Nadejamo se tudi mednarodnih partnerjev, predvsem iz Japonske in Indije,« so pojasnili. Na področju satelitskih tehnologij znanstveniki razvijajo mikrosatelitske misije in napredne digitalne modele, ki bi bili namenjeni podpori upravljavcem rečnih ekosistemov, v Mariboru pa nastaja tudi tovarna umetne inteligence, podprta z visokozmogljivim superračunalnikom.
Meje znanega se po besedah Uroša Tkalca nenehno spreminjajo, sam pa vidi izzive na različnih področjih. »Vidimo jih pri zagotavljanju energije, podnebnih spremembah, staranju družbe, družbenih neenakostih, digitalizaciji in razvoju novih materialov. Spopadamo se z razraščanjem birokracije na vseh ravneh, pretirano tekmovalnostjo, politizacijo in kapitalistično miselnostjo, ki se ne sklada z entuziazmom, kreativnostjo in navdihom raziskovalcev. Želel bi si več časa za razmišljanje in raziskovalno delo, stabilno financiranje ter kritično maso sposobnih posameznikov različnih generacij, ki se dopolnjujejo in uspešno dosegajo zastavljene cilje.«
Izzivi in preizkušnje pa niso le v znanosti, ampak tudi na kariernih poteh. Z njimi se je srečala tudi Andreja Gomboc. Navedla je, da so možnosti za zaposlitev raziskovalcev precej omejene, zlasti možnosti stabilne zaposlitve. Kot razlaga, se marsikje pričakuje, da mladi po doktoratu znanosti še vrsto let delajo na začasnih delovnih mestih, od enega projekta do drugega. »Pogosto se zato raje odločijo za odhod v tujino ali zaposlitev v industriji, ki marsikje ponuja prav tako zanimivo delo in možnosti razvoja kariere, a hkrati tudi večjo zanesljivost zaposlitve. To samo po sebi ni narobe, je pa težava, če zaradi tega znanost izgublja preveč talentiranih mladih ljudi.«
Že v mladosti
Bodoči znanstveniki navadno interes za raziskovanje okolja pridobijo že v zgodnjem otroštvu. Takrat jih je treba podpreti in jih spodbujati. Gombočeva pravi, da imajo pri tem pomembno vlogo starši in učitelji, pa tudi sam entuziast. Tkalec pravi, da je uspeh v znanosti odvisen od številnih dejavnosti, ne le od okolja in sposobnosti posameznika. »Začne se s trdnimi temelji v času študija, nadaljuje z dobrim mentorstvom in priložnostmi pri raziskovalnem delu. Pomembno je postavljati prava vprašanja in iskati odgovore, ki jih nima niti umetna inteligenca,« svetuje in dodaja, da sta zelo pomembna vztrajnost in odziv skupnosti, občasno pa se zgodi tudi dotik sreče.
»Mlade lahko navdušujemo tudi s posebnimi projekti. Na Fakulteti za naravoslovje Univerze v Novi Gorici študentom in dijakom ponujamo brezplačno uporabo teleskopa GoChile. To je prvi in za zdaj edini slovenski teleskop v Čilu, postavljen je na izvrstni, jasni in temni lokaciji, je daljinsko upravljan in z njim lahko iz Slovenije raziskujejo južno nebo ter s tem izkusijo, kako poteka raziskovalno delo,« pa je dala primer astrofizičarka. Želi si tudi, da bi znanost dobila denimo redno televizijsko oddajo v najbolj gledanem času, tako kot jo imata šport in kultura.
Sogovornica še pravi, da obstaja veliko neraziskanih tem, ki odstirajo skrivnosti narave in družbe in lahko prinesejo številne koristi ljudem, prihodnosti države in celemu človeštvu. »Za to je potrebnega veliko študija, sposobnosti kritičnega mišljenja in vztrajnosti. A hkrati taka poklicna pot omogoča delo na zanimivih področjih, z zanimivimi in nadarjenimi ljudmi iz vsega sveta. Nikoli ni dolgčas,« poudari.
E-novice · Pomurje
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
