Vlada za Sp. Podravje in Prlekijo pripravlja strateški umor
Vlada izdeluje Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050. V obravnavi sta dva modela, A in B. Modela sta podlaga za širšo razpravo, odgovorila naj bi na vprašanje, po katerem od njiju bi lahko Slovenija najbolj optimalno dosegla zastavljene izzive, rast in razvoj. Od strategije bo odvisen nadaljnji razvoj posameznih območij v Sloveniji: gospodarski, infrastrukturni, demografski, družbeni …
Danes je v Sloveniji 11 mestnih občin (MO). Tri od teh – Ljubljana, Maribor in Koper – bi postale nacionalna središča mednarodnega pomena, tako je predvideno po obeh modelih. Ta območja bi potem prejela največ razvojnega denarja. Med vsemi 11 mestnimi občinami bi bila po reformi strategije razvoja v daleč najslabšem položaju MO Ptuj. Po najboljšem možnem scenariju bi lahko postala središče regionalnega pomena. Vsem preostalim mestnim občinam se v primerjavi s Ptujem dodeljuje absolutno boljši in ugodnejši status.
V višji rang od Ptuja številni kraji: Dravograd, Sevnica, Brežice, Trbovlje …
Modela v višji rang od Ptuja umeščata celo manjša slovenska mesta ali kraje brez statusa mestne občine. Za lažjo predstavo, kakšno mesto bi imel v Sloveniji po predlagani strategiji Ptuj, bomo navedli nekaj slovenskih krajev, ki bi bili po novem s Ptujem primerljivi: Cerknica, Ribnica, Kočevje, Črnomelj, Metlika, Sežana, Ajdovščina, Lendava, Ljutomer, Ormož, Gornja Radgona, Slovenska Bistrica, Bovec, Tolmin, Tržič, Kamnik … Višji status od Ptuja bi imele občine Dravograd, Ravne na Koroškem, Žalec, Sevnica, Krško, Brežiče, Jesenice, Bled, Radovljica, Trbovlje, Zagorje, Hrastnik … Skratka številna manjša slovenska mesta, ki danes nimajo statusa mestne občine, bi Ptuj statusno prehitela. Mesta, ki danes imajo status mestne občine, pa praviloma dobivajo še večjo veljavo, z izjemo Ptuja.
Kateri kraji bodo razvojno mrtvi
Osnutki obeh modelov razvoja (A in B) Ptuj kot provinco na obrobju priključujejo Mariboru, podobno tudi Lenart in Slovensko Bistrico. Območje, ki je južno in vzhodno od Ptuja (spodnje Ptujsko polje, Haloze, Slovenske gorice) ter celotna Prlekija z obema mestnima središčema Ormožem in Ljutomerom so iz tako imenovanega somestja Maribora izključeni. Dejansko gre za območje, ki bo razvojno mrtvo. Na skicah so ga pripravljavci strategije označili kot kulturno in naravno krajino. Ena sama samcata bleda svetla točka je, da se bodo Ptuj, Ormož, Ljutomer in Haloze imeli priložnost razvijati v turizmu. To pa je tudi ves razvoj, ki ga strategija temu območju ponuja. Tudi načrt predvidene poselitve za Sp. Podravje in Prlekijo ne kaže nič boljše slike.
Novih gradenj naj ne bi bilo, daljnovod bo
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
