Ptuj: Saj ni res, pa je, vodovod do zadnjih treh hiš
V 21. stoletju je že tako, da bi moralo biti na javni vodovod in javno kanalizacijo priključeno vsako gospodinjstvo oz. objekt. Če je kanalizacija še vedno trd oreh, črnih lis je še veliko, tudi strokovnih pogledov, kako jo rešiti na območju razpršene gradnje, pa je naravnost nerazumljivo, celo sramotno, da se bodo na Ptuju šele letos lahko na javni vodovod priključile zadnje tri hiše, Pot v toplice 6, 7 in 7a.
V eni izmed njih živi že četrta generacija, ki se oskrbuje s studenčno vodo. Njihov boj za javni vodovod pa traja že od leta 1954. V tem času se je zamenjalo več lokalnih oblasti, dočakali smo celo samostojno državo, v kateri pa je moralo preteči še skoraj tri desetletja, da se bodo v teh domovih letos končno le priključili na javni vodovod. Pri vsem tem ne gre za veliko investicijo, gre za okrog 150 metrov vodovoda in enako dolžino kanalizacije. Investicija bo mestno oblast stala le okrog 12.000 evrov ali polovico manj kot so stala pločevinasta korita za rože v Prešernovi ulici. Skromen znesek proti vsem razsipnim investicijam, ki smo jim bile priče v zadnjih letih na Ptuju. Za mačehovski (ignorantski) odnos do ljudi, ki v neposredni bližini največjega ptujskega turističnega kompleksa čakajo tako dolgo na vodo iz javnega vodovoda, ni nobenega opravičila. Kot da oblastniki niso za to na magistratu (Mestni trg 1), da bi reševali probleme ljudi, ki so jim zaupali vodenje lokalne skupnosti, si prizadevali za človeka vredno življenje. V 21. stoletju mora biti javni vodovod standardna dobrina, ne pa nekaj, za kar bi morali posamezniki prosjačiti, tudi za to ne, ker ni brezplačna (plačilo priključnine), ker lokalna oblast niti država ničesar ne podarjata. Od leta 2014 je na položnici tudi posebna postavka omrežnina, kar pomeni, da bo plačnik v življenjski dobi v bistvu v celoti povrnil znesek investicije.
V ČS Breg-Turnišče so zadovoljni, da bo še zadnja lisa na vodovodnem zemljevidu MO Ptuj izbrisana, je povedal predsednik sveta Vlado Koritnik, ki si je že v svojem prvem mandatu prizadeval za javni vodovod do teh hiš, a je bil preslišan tako kot ljudje, ki tam živijo, celo z izmišljotinami. Hvaležni so ptujski županji Nuški Gajšek, da je razumela, da je treba narediti konec tej več desetletni agoniji. Tako ima lopata, ki so jo zasadili 7. septembra na območju gradnje, prav poseben pomen; končalo se je obdobje neke agonije, začenja se nov dan, dan, ki so ga čakale generacije celih 66 let. Magistrat je bil v tem primeru sicer zelo blizu, a hkrati zelo daleč.
