B. D. G., arhiv DL

##IMAGE-3653294##

Med približno 100 podjetji, ki jih ima v lasti, so za državo strateškega pomena energetska in infrastrukturna podjetja ter tudi Krka in Zavarovalnica Triglav. V teh družbah naj bi država zadržala vsaj 50 odstotkov plus eno delnico, je razvidno iz zadnje različice osnutka strategije upravljanja državnih naložb, ki jo je obravnaval ESS.

Preostale naložbe države so v zadnjem dopolnjenem osnutku strategije upravljanja kapitalskih naložb države razvrščene med pomembne in portfeljske. V pomembnih naložbah bo država zadržala 25 odstotkov plus eno delnico, v portfeljskih naložbah pa upravljalec državnega premoženja, to je Slovenski državni holding (SDH), ni obvezan ohraniti kontrolnega deleža in jih torej lahko proda.

Za strateška je vlada opredelila tista podjetja, ki izvajajo za državo pomembne infrastrukturne naloge in ki razpolagajo z naravnimi monopoli. V to skupino je uvrstila tudi operaterje javnih omrežij, pretežno državno lastništvo pa se ji zdi potrebno tudi v primerih, ko delovanje izključno zasebnih nosilcev gospodarskih aktivnosti lahko povzroča motnje na trgu.

Strateške naložbe so torej tiste, s katerimi država poleg gospodarskih ciljev dosega tudi razvojne in druge cilje, povezane z izvajanjem posameznih javnih služb, pri katerih se ne zasleduje zgolj poslovni, temveč tudi širši družbeni interes.

Med strateške naložbe se tako po predlogu uvršča večina energetskih podjetij: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor, Elektro Primorska, Eles, HSE, Gen energija, Borzen in Sodo. Energetski sektor je strateškega pomena, saj je zagotavljanje energije ključno za življenje ljudi in za delovanje gospodarstva, piše v dokumentu.

Strateškega pomena je tudi več podjetij s področja prometne, transportne in logistične infrastrukture: Slovenske železnice, DRI, Dars, Luka Koper in Kontrola zračnega prometa.

Med strateške naložbe je vlada uvrstila še Pošto Slovenije, Kapitalsko družbo (Kad), Modro zavarovalnico, SID banko in Talum, prav tako pa tudi Krko in Zavarovalnico Triglav.

Slednji sta pomemben vir dividend za SDH, saj sta k skupaj 34,8 milijona evrov prejetim dividendam holdinga v letu 2013 prispevali skoraj dve tretjini. Država pa je predlani od podjetij v svoji lasti prejela 112,4 milijona evrov dividend, a več kot polovica sta jih prispevala medtem že prodani Aerodrom Ljubljana in Telekom Slovenije.

Glede Krke, v kateri ima država 26,86-odstotni delež, vlada pojasnjuje, da gre za enega največjih zaposlovalcev, kar je izredno pomembno za socialni položaj tako regije kot celotne države, poleg tega pa je naložba v novomeškega farmacevta tudi vir sredstev za poravnavo zakonskih obveznosti SDH in Kada.

Podjetja, ki so prav tako nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju podjetij v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva, je vlada razvrstila med pomembna. V to skupino so lahko uvrščena tudi podjetja, ki imajo pomembno vlogo pri prenosu znanja in tehnologije. Gre tudi za pomembne udeležence kapitalskega trga in država namerava v njih ohraniti kontrolni delež.

Od večjih slovenskih podjetij, v katerih je solastnica, bi država vsaj četrtinski delež ohranila v Petrolu, Geoplinu, Gorenju, Savi, Siju, Hitu, Loteriji Slovenije, Nafti Lendava in Pozavarovalnici Sava.

Za portfeljske naložbe pa veljajo tiste, ki so tržno zanimive, saj gre za podjetja, ki dobro poslujejo. Poleg tega v to kategorijo sodijo še naložbe, ki jih je treba prestrukturirati. SDH lahko z njimi upravlja in razpolaga izključno za dosego gospodarskih ciljev, med njimi pa so KDD, Perutnina Ptuj, Peko, Pomurske mlekarne in Intereuropa.

V predlogu klasifikacije so omenjena tudi še neprodana podjetja z obstoječega seznama 15 podjetij za prodajo, ki ga je DZ potrdil junija 2013. Med njimi sta tudi ta teden prodana naložba v prehrambeni družbi Žito ter telekomunikacijski operater Telekom Slovenije, vsa ta podjetja pa so uvrščena med portfeljske naložbe.

Glede Telekoma, katerega prodajni postopek je v zaključni fazi, je v predlogu strategije previden tudi alternativni scenarij, in sicer postopna uvrstitev delnic na mednarodni kapitalski trg. Odločitev o prodaji je namreč vezana na izboljšane ponudbe, alternativni scenarij pa bi prišel v poštev v primeru, da ta ne bi bila sprejemljiva.

V NLB se je država zavezala zmanjšati kontrolni delež nad 25 odstotkov plus eno delnico, zato je uvrščena med pomembne naložbe. Za privatizacijo pa so predvidene Abanka in Banka Celje, ki se združujeta, Gorenjska banka in seveda NKBM, ki je že v postopku prodaje.

Na seznamu sta 102 podjetji, od katerih je 22 uvrščenih med strateške, 23 med pomembne in 57 med portfeljske naložbe. Strategija kot pomembne cilje navaja tudi povečanje strokovnosti in učinkovitosti upravljanja, povečanje donosa kapitala, povečanje uvrščanja družb v državni lasti na borzo ter oblikovanje rezervnega demografskega sklada do konca leta 2015.