(Gospodarstvo lani in letos) Med optimizmom in negotovostjo
Od birokratskih mlinskih kamnov, geopolitičnih razmer do vse večjega davčnega primeža. Minulo leto podjetnikom ni bilo prizanesljivo, zato v letu 2025 hrepenijo po večji predvidljivosti
Leto 2024 je za slovensko gospodarstvo prineslo toliko sivih oblakov, da bi si podjetniki želeli kakšno dodatno sončno uro. Birokratski mlini meljejo kot vedno počasi in neusmiljeno. Sistem evidentiranja delovnega časa ne glede na obljube ni bil odpravljen. Pričakovane spremembe v letu 2025 bodo morda nekaj olajšale, a pravo vprašanje je, zakaj pristojni preprosto ne okrepijo nadzora in pustijo podjetjem zadihati. Še več. Dobili so novo pogruntavščino – pravico do odklopa. Dodatna finančna bremena ne zaostajajo. Prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo začeli plačevati v tem letu, je nova dajatev za podjetja in delojemalce. Stroški dela bodo višji, fleksibilnost pa manjša, da sprememb pri normirancih in popoldanskih espejih niti ne omenjamo. Industrijska podjetja bodo tudi v tem letu molila za boljše čase zaradi novega sistema obračunavanja omrežnine. Davčna politika je ostala na ravni »velikih obljub, majhnih dejanj«. Razbremenitve? Pozabite. Visoke obremenitve dela, progresivna dohodninska lestvica, odsotnost razvojne kapice – vse to je še naprej del slovenskega poslovnega okolja. Olajšave za mlade strokovnjake? Dobrodošle, vendar daleč premalo. Minimalna plača bo znova zrasla, kar še zvišuje plačna pričakovanja. Kot da to ni dovolj, reforma plačnega sistema v javnem sektorju prinaša nov val pritiskov na gospodarstvo. Trg dela se tako prebuja v vedno bolj negotovem okolju. Skrb vzbujajo tudi kazalci gospodarske rasti. Gospodarska rast, ki smo jo dosegli v minulem letu, znaša pičlih 1,4 , kar je precej manj od pričakovanih 2,2 odstotka. Na to sta med drugim vplivala upad v gradbeništvu in neto izvoz. Pričakovanja za 2025. so sicer nekoliko svetlejša – okoli 2,5 odstotka, vendar to še vedno ne dosega povprečja zadnjega desetletja. Evropska industrija, na katero je Slovenija močno navezana, se utaplja v nekonkurenčnosti, geopolitične napetosti pa dodajajo svoje. Donald Trump je znova na prizorišču in s svojo trgovinsko politiko odpira novo poglavje carin za evropske proizvode. Ali je vse tako črno? Ne nujno. Slovenija ima še vedno veliko potenciala. A potencial je beseda, ki postaja prepogosto sinonim za neizkoriščene priložnosti. Da bi se izognili temnemu scenariju, bi bila morda smiselna kakšna resna reforma. Sistem davkov? Energetika? Fleksibilnost trga dela? Izberite poljubno točko, vse kriči po spremembah. Kljub ne preveč prijaznemu poslovnemu okolju pa iznajdljivi, inovativni in najbolj modri ustvarjajo dobre zgodbe, ki se jih je kar nekaj napisalo tudi v minulem letu.
Rekordno nizka brezposelnost in nadpovprečna dodana vrednost
Za pomursko gospodarstvo lahko leto 2024 označimo kot eno zahtevnejših v zadnjem desetletju, se strinja Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice. Geopolitične spremembe so vplivale na poslabšanje poslovnega okolja, vendar se je začel kazati pozitivni učinek odprtosti regije in njenega izjemnega geostrateškega položaja. Pravočasna avtomatizacija in digitalizacija v številnih podjetjih sta dodali ključno stabilnost in potrebno mero optimizma, kar je zelo pomembno za prihodnost. Ob tem ko so podjetja poslovala v nenehnem ritmu sprememb in negotovosti, so bila še vedno močno odvisna od gospodarskih gibanj v Nemčiji in Avstriji, dveh naših ključnih izvoznih partnericah, ki skupaj pokrivata več kot polovico izvoza Pomurja. Trenutno se ti državi srečujeta z resnimi gospodarskimi težavami, kar pa ni ustavilo rasti izvoza in zaposlovanja v naši regiji. Ta dinamika je rezultat prizadevanj lokalnih podjetij, ki iščejo priložnosti na novih trgih. Pomurje se lahko pohvali s stabilnostjo v panogah, ki ustvarjajo visokokakovostne izdelke in rešitve z globalno konkurenčnostjo, poudari Grah in dodaja, da so v minulem letu izdelki z visoko dodano vrednostjo našli pot ne le na evropske trge, kot so Madžarska, Hrvaška, Švica in Srbija, temveč tudi na Bližnji vzhod, v države, kot so Združeni arabski emirati, Savdska Arabija in Alžirija, ter celo na daljne azijske trge. Ta razpršenost zmanjšuje tveganje pretirane odvisnosti od tradicionalnih trgov, a hkrati opozarja na potrebo po izboljšanju konkurenčnosti, saj so visoke cene energentov in surovin še vedno veliko breme.
V letu 2024 je gospodarstvo dobilo kar sedem novih obremenitev, kar ni zanemarljivo, ob tem opozarja Grah. Kljub temu pa smo, kot poudari direktor, leto v Pomurju sklenili z rekordno nizko brezposelnostjo. Število brezposelnih je padlo pod 3000, kar je najnižja raven v zadnjih treh desetletjih. To je izjemen dosežek, ki kaže na učinkovitost regije pri ustvarjanju delovnih mest in privabljanju talentov. Tudi krvna slika pomurskega gospodarstva je spodbudna. Več kot 600 podjetij, ki zaposlujejo več kot 10.000 ljudi, ustvarja povprečno 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, kar presega slovensko povprečje. Ta številka priča o visoki učinkovitosti in produktivnosti naših podjetij. Eden od svetlih primerov razvoja je preobrazba nekdanjega »Murinega dvorišča v Murski Soboti«, spominja direktor. Prostor, ki je bil nekoč sinonim za industrijo, danes gosti vse več storitvenih podjetij, ki ustvarjajo dinamično skupnost mladih, a že uveljavljenih podjetnikov. Ta preobrazba po mnenju Graha ne ponuja le prostora za nova podjetja, ampak tudi simbolizira prehod regije v bolj raznoliko in sodobno gospodarstvo. Poleg tega se izvajajo pomembne investicije, ki bodo zaznamovale prihodnost regije. Med njimi so investicije Leka v Lendavi, Pasha Balloons in Lelosi v Murski Soboti ter več kot 50 drugih projektov v skupni vrednosti več kot 200 milijonov evrov. Pomembno pa je poudariti, da so visoka inflacija in obrestne mere v začetku leta 2024 povzročile zamik nekaterih investicij. To opozarja na potrebo po stabilnem makroekonomskem okolju.
Kakšni so obeti?
Obeti za leto 2025 so zaradi nepredvidljivosti razmer v nekaterih panogah nekoliko skrb vzbujajoči. Naročila, vezana na avstrijski in nemški trg, so se v nekaterih sektorjih ustavila, kar ustvarja pritisk na cene in poslabšuje poslovno okolje v celotni Evropi. Ključni izzivi bodo v tem letu usmerjeni na umiritev geopolitičnih razmer, davčno razbremenitev dela in reformo dohodninske lestvice, ki bi omogočila višje neto plače za zaposlene ob enakih stroških za delodajalce. Hkrati bo treba poskrbeti za zagotovitev kvalificiranih kadrov, zlasti v panogah, kot sta živilstvo in gradbeništvo. To zajema vzpostavitev novih izobraževalnih programov in spodbujanje novega naložbenega cikla v podjetjih z državnim sofinanciranjem. Pomurje ima tudi edinstveno naravno prednost z geotermalno vodo in reko Muro. Te danosti lahko v prihodnjih letih postanejo osnova za nove investicije v kmetijstvu in turizmu, z namakanjem kmetijskih zemljišč vred, poudarja Grah. Turizem kot eden izmed paradnih konj pomurskega gospodarstva glede na prve številke kaže izboljšanje, v tekočem letu pa bo v sklepno fazo prešlo več odmevnih in velikih turističnih projektov. Na obsežnem razpisu resornega ministrstva je državno oziroma evropsko sofinanciranje že v letu prej prejelo kup gospodarskih družb z investicijami v regiji, med njimi znani igralci, kot so Terme Vivat, Terme Banovci in Radgonske gorice, pisati pa so se začele tudi nove turistične zgodbe v Tešanovcih, Mlajtincih, Suhem Vrhu, Selu na Goričkem, na Kapeli in še marsikje. Letos bodo tako več ali manj dokončani projekti v skupni vrednosti čez 40 milijonov evrov. Ko govorimo o turizmu, pa kljub temu da ne gre za zasebno zgodbo, ne smemo pozabiti omeniti novega mlina na Muri, ki so ga lansko jesen odprli v Ižakovcih na Otoku ljubezni.
Optimistično, a previdno
»Če se bodo geopolitične razmere umirile, gospodarski pritiski zmanjšali, in če bodo projekti iz leta 2024 uresničeni brez nadaljnjih zamikov, lahko pričakujemo uspešno poslovno leto 2025. Kljub temu pa ostajamo previdni, saj bo leto nedvomno polno izzivov in zahtevnih odločitev, ki bodo oblikovale prihodnost Pomurja,« podčrta Robert Grah, direktor Pomurske gospodarske zbornice, v prvem komentarju minulega leta za naš časopis. Prava slika kondicije pomurskega gospodarstva bo znana spomladi, ko bodo gospodarske družbe predložile letna poročila. Ni odveč poudariti, da si podjetniki, zaposleni in vsi drugi želijo le eno – stabilno, predvidljivo okolje, kjer ne bo treba vsako leto znova ugibati, kaj nas čaka. Naj leto 2025 prinese vsaj nekaj odgovorov na to vprašanje.
Več kot TOP 5 zgodb pomurskega gospodarstva v letu 2024
Pozornost celotne slovenske javnosti je spomladi sprožil projekt enega najbogatejših Slovencev Boštjana Bandlja, ki bo z bratom Matejem vložil več milijonov evrov v manjši kraj v Občini Dobrovnik, Žitkovce. Na 20 hektarjev velikem zemljišču bo podjetje Skrinja BB postavilo industrijske rastlinjake, s katerimi želijo vzpostaviti visokotehnološko in trajnostno naravnano pridelavo zelenjave na največji površini rastlinjakov na enem mestu v Sloveniji.
Vestnik in Pomurska gospodarska zbornica sta oktobra osmo leto zapored izbrala najboljša pomurska podjetja minulega leta. Zmagovalec kategorije malo podjetje je bil Apolis iz Rakičana, ki se ukvarja s sistemi prezračevanja, ogrevanja in hlajenja. V kategoriji srednje veliko podjetje je slavil Virs iz Lendave, eno vodilnih podjetij na področju avtomatizacije, robotizacije in varilnih tehnologij, komisijo pa je v kategoriji veliko podjetje najbolj prepričal soboški gradbeni velikan Pomgrad. V kategoriji naj... zaposlovalec je slavilo lendavsko podjetje Varis, Gradbeništvo Durič iz Bodonec pa je bilo razglašeno za naj... podjetje po izboru bralcev. Tudi slovesnost je požela zelo dober odziv pomurskega in širšega okolja.
Kot strela z jasnega je novembra odjeknila novica, da namerava hitro rastoče kamniško podjetje Uvecto, znano po pajkicah Lelosi, del proizvodnje iz Kitajske preseliti v kompleks nekdanjega tekstilnega giganta Mure v Murski Soboti. Začetek proizvodnje je predviden že letos, do leta 2027 pa nameravajo zaposliti 120 oseb. Obuditev duha Mure bo pomenila simbolno vračanje ponosa regiji, ki je nekoč veljala za eno vodilnih v Sloveniji na tem področju.
Črna slika minulega leta so bili nedvomno odmevni stečaji, ki so tako ali drugače zaznamovali gospodarski utrip v regiji. V začetku minulega leta je bila dokončno zapečatena usoda Mode Mi&lan iz Gornjih Petrovec, s čimer je delo izgubilo več kot sto šivilj. Med stečaji, ki jih ne gre prezrti, so še propadi družb Geoenergo, Refleks Servis, Nafta Lendava in Rebel. Na nitki sta med drugim viseli ali še visita družbi Panorganix in Beltinka.
Omeniti še velja, da je v minulem letu prišlo tudi do pomembnih premikov pri 400-milijonski investiciji Sandoza v Lendavi, kjer nastaja visokotehnološki center za proizvodnjo podobnih bioloških zdravil. Evropska komisija je odobrila 52-milijonsko državno subvencijo Leku, ministrstvo za naravne vire in prostor pa je izdalo gradbeno dovoljenje za kompleks, ki naj bi povsem zaživel do konca leta 2026. V farmacevtskem gigantu so na račun investicije že zaposlili 80 novih sodelavcev, predvsem strokovno-inženirskih kadrov, od skupno 330 obljubljenih novih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo. Ne nazadnje je lani še precej pozornosti požel prekmursko-madžarski projekt tehnološkega start upa Genesis SFL. Podjetje, za katerim stojita Petra Knaus in Matyas Bence, bo februarja letos z Muskovo raketo SpaceX Falcon 9 v vesolje izstrelilo nanosatelit s 1000 vzorci rastlinskega tkiva in človeškega DNK.
