Arhiv Štajerskega Tednika

Čeprav je žetev pred vrati, se o odkupnih cenah do zadnjega ponovno ne ve nič točnega. Pred leti ustanovljena žitna veriga med pridelovalci in odkupovalci, v kateri so združeni kmetje, zadruge, kmetijska zbornica, zveza in sindikat, mlinarji in peki, ne deluje. Je popolnoma neučinkovita. Pred tednom dni so se deležniki v Murski Soboti srečali z resornim ministrom Dejanom Židanom. Navzoči so bili vsi, razen odkupovalcev, torej mlinarjev in pekov. Pridelovalci pšenice so predstavili začasni izračun polne proizvodne cene. Ta po besedah ministra Židana kaže, da ima kmet za pridelavo tone pšenice 160 evrov stroškov. Pri oblikovanju cene bodo odločilno besedo imeli odkupovalci, ki bodo najverjetneje ponovno zadnji hip pred pričetkom odkupa sklenili kartelni dogovor. Pridelovalcem tako ne bo ostalo drugega, kot da na takšno ceno pristanejo, saj svojih skladišč za hranjenje večjih količin pridelka nimajo. Če bi razpolagali s skladišči, bi lahko zrnje skladiščili in ga prodali v najugodnejšem trenutku, ko bi bila cena najvišja. Kmetje imajo možnost pridelek prodati tudi v tujino, Avstrijo ali Italijo. Nemalo je primerov, ko gre slovenska pšenica neposredno iz polja v uvoz. Vlačilci, ki izvajajo transport, na prevzem čakajo kar ob njivah. Cena, po kateri kmet proda pridelek čez mejo, je običajno višja od tiste, ki jo ponujajo odkupovalci v domačem okolju.

Preberite več v Štajerskem Tedniku