Zbiranje odpadnega jedilnega olja: Gostincem plačilo, občanom pohvala okoljske ozaveščenosti
Komunalna podjetja v zadnjem obdobju pospešeno vzpostavljajo sisteme za zbiranje odpadnega jedilnega olja po gospodinjstvih; večinoma s posebnimi uličnimi zbiralniki, ponekod pa tudi že z manjšimi posodami po gospodinjstvih. Čeprav vsekakor gre pozdraviti okoljsko ozaveščanje prebivalcev in tovrstno usmerjene aktivnosti komunalnih podjetij, pa se na drugi strani odpira vprašanje finančnega ozadja, saj je odpadno jedilno olje na trgu zelo dragocena in draga surovina; tona porabljenega olja na trgu namreč dosega tudi 400 in več evrov.
Po podatkih statističnega urada smo v Sloveniji v letu 2020 zbrali 302 toni odpadnega jedilnega olja in masti iz gospodinjstev, kar je 47 ton več kot leta 2019. Večja količina zbranega olja je posledica boljše ozaveščenosti prebivalstva, pa tudi namestitev posebnih uličnih zbiralnikov.
A odpadno jedilno olje ni samo odpadek, temveč je lahko tudi odlična surovina,ki jo podjetja ob prevzemu plačajo. To velja le za poslovne subjekte, nikakor pa ne za »navadne« občane. Velike količine odpadnega jedilnega olja nastajajo v gostinskih lokalih. »Mesečno naročimo 1.000 litrov svežega olja, odpadka je približno 400 litrov,« pravi Janko Trinkaus, lastnik gostilne Siva čaplja v Trnovski vasi. »Zbiramo ga v posebnih sodih, nato pa pridejo po njega iz podjetij, ki se ukvarjajo z zbiranjem odpadnega jedilnega olja. Pri nas imamo pogodbe z dvema tovrstnima podjetjema; eno je iz Komende, drugo pa iz Murske Sobote.«
Za zbrane količine pa gostinci dobijo plačilo, ki se trenutno giblje med 38 in 40 centi za liter. V primeru omenjenega lokala to pomeni 160 evrov na mesečni ravni oziroma 1.920 evrov na letni.
Komunalna podjetja pristavljajo lonček za dobrodelne »prispevke« občanov
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
