Miša Pušenjak o prednostih dolge vigne in lima fižola: "To sta odlični stročnici za vroča poletja!"
Stročnice sodijo med rastline, ki obogatijo in prerahljajo zemljo. V dobri ekološki pridelavi bi morale vsako leto zasedati vsaj 25 % površin. O stročnicah in njihovem pomenu sem letos že pisala. A premalo prostora mi je ostalo za štiri zanimive, novejše, a prav za vroča poletja zelo uporabne stročnice. Zato danes nekaj več prostora namenjam njim.
Dolga vigna
Dolga vigna ni popolna novost, saj so jo v nekih drugih, davnih časih že prodajali kot kilometrski fižol po različnih oglasih. Mnogi ste se že takrat srečali z njo.
Uvrščamo jo med stročnice, je pa resnično le daljna sorodnica fižola. Za razliko od fižola pa ta rastlina odlično uspeva ravno v najbolj vročem delu poletja, ko se fižol ne more oploditi. Njeni cvetovi so lepi, rahlo rožnati in nekoliko večji, najbolj zanimivi pa so njeni res zelo dolgi, svetlozeleni stroki. Zrastejo tudi daljši od pol metra. Za ljubitelje stročja bo dobrodošla, saj zapolni tisti čas, ko nizek fižol že najboljši pridelek da, visoki fižol pa še ni začel roditi.
Čeprav tudi visokega fižola ne bi smeli sejati pred drugim tednom maja, pa je za dolgo vigno še bolj pomembno, da je ne sejemo v prehladno zemljo. Prav letošnje leto je tako, a v prihodnjih dnevih se bo že lahko sejala.
Lahko pa vzgojimo tudi sadike. Letos je nekoliko pozno, saj vigno že lahko sejemo tudi direktno v zemljo. Priporočam, da seme pred setvijo čez noč namočite. Pa vendarle še nekaj besed tudi o sadikah. Sejemo zadnji teden aprila ali prvi teden maja v lončke, premera okoli 5 cm. V vsakega posejemo 3–5 semenk. Ko korenine prerastejo lonček tako, da jo lahko iz njega potegnemo skupaj s koreninsko grudo, sadike presadimo na stalno mesto. Običajno potrebuje 3–4 tedne, da je primerna za presajanje.
Gredico za setev je treba dobro pripraviti, saj korenine stročnic zahtevajo veliko zračnost in odcednost zemlje. Pognojimo s 6–8 l komposta na m2. Pomešamo ga v zgornjo plast (20 cm) zemlje. Najboljše pa je, da v vsako sadilno jamico damo pest komposta, pomešamo z zemljo in potem posejemo drobne semenke. Sicer pa lahko uporabite tudi kupljena organska gnojila (brikete), nikakor pa ne gnoja. Dolga vigna zraste nižje kakor visoki fižol, nekako v višino paradižnika pride. V rastlinjaku je to do stropa, na prostem pa morda do 2 m. V žičnici jo posadimo na najbolj sončna mesta, ne smemo dopustiti, da bi jo zasenčil visoki fižol. Tako kakor fižol zahteva oporo, okopavanje in rahljanje tal med poletjem. Odlično prenaša sušo in je ni treba zalivati. Hvaležna pa bo za prekrita, zastrta tla.
Vigno sadimo v vrsti 50 cm narazen,med vrstami pa 70 cm. Dobro se razume s kapusnicami, zato lahko med vrste vigne posadite sadike cvetače in brokolija, vendar pazite, da vigna ni pregosta.
Dolga vigna odlično uspeva tudi v rastlinjakih. Tam je res dobrodošla, saj nam popestri drugače zelo ozek kolobar, v katerem prevladujejo plodovke. Na eno polovico rastlinjaka posadimo razhudnike (paradižnik, paprika, jajčevec), na drugi pa naj rastejo kumare, bučke, lubenice, melone, predvsem pa tudi dolga vigna. Naslednje leto polovici zamenjamo. Gnojimo samo polovico, kjer rastejo razhudniki, tako tudi ne boste v nekaj letih rastlinjaka pregnojili, kar se zdaj pogosto dogaja.
Uživamo mlade, zelo nežne in izredno dolge stroke. Ker postanejo zelo hitro starikavi, suhi in trdi, jih trgamo redno, ves čas.
Lima fižol za ljubitelje mladega, mlečnega zrna
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
