"Kmetovo delo ni plačano in na to pozabljamo že leta"
Kmetijski inštitut je tradicionalno ob začetku žetve pripravil modelno-teoretični izračun stroškov pridelave pšenice, ječmena in drugih standardnih poljščin. Izračunali so, da bi morala biti odkupna cena ječmena, ki bi pokrila stroške dela, storitev, semena, torej stroške od setve do žetve, 261 evrov po toni. Nedavno objavljen cenik KZ Ljutomer Križevci pa razkriva, da se odkupne cene tega krmnega žita gibljejo okrog 155 evrov po toni. Teorija in praksa sta v kmetijstvu močno vsaksebi.
Kmetje, strokovne kmetijske službe vsako leto pričakujejo izračun kmetijskega inštituta, ki vedno znova razkrije razkorak med stroški pridelave in dejanskimi odhodki. Ta razkorak je že zadnji dve leti negativen in vse kaže, da bo tudi letos tako.
Odkupne cene glede na modelne kalkulacije kmetijskega inštituta namreč ne priznavajo dela kmeta, ki ga kmetijski inštitut pri ječmenu vrednoti v višini 388 evrov po hektarju. Kmet tako dela zastonj, prihodek od prodaje in subvencij pa ne zadošča niti za pokritje stroškov ob pridelavi 5,5 tone ječmena po hektarju.
Ječmen, ki tradicionalno začenja sezono odkupov, je običajno tudi kazalnik odkupne cene krmne pšenice. Letos se odkupna cena po toni ječmena giblje okrog 155 evrov, kar pomeni, da bo odkupna cena krmne pšenice verjetno okrog 175 evrov po toni. Kmetijski inštitut je izračunal, da bi morala biti odkupna cena pšenice ob pridelku šest ton po hektarju (brez spravila slame) 260 evrov po toni, nekje odstotek in pol več kot lani. Glede na govorice bodo odkupne cene na ravni lanskih oz. na ravni cen, ki so jih odkupovalci postavili pred petimi leti, ko so bili stroški po podatkih kmetijskega inštituta za tretjino nižji.
300 evrov izgube po hektarju?
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
