Arhiv Štajerskega Tednika

Butana hiška, stara naj bi bila najmanj 150 let, če ne celo več, je bila dom gospe Rožmarin, za katero se ve, da se je preživljala z izdelavo rož iz krep papirja. Njen sin naj bi med prvo svetovno vojno izginil. Ko je onemogla in ni mogla več skrbeti zase, jo je občina dala v hiralnico, kot so nekoč poimenovali dom starostnikov. Tudi drugih sorodnikov ni imela, njena hiša pa je prišla v občinsko last.

Okrog leta 1938 naj bi jo od občine odkupil oče Jožeta Simoniča, Ignac Simonič. V njej se je rodilo vseh šest Simoničevih otrok. Preživljali so se le z očetovo plačo, saj je bil edini v službi. Hiša je imela tri sobe, kuhinjo in manjši predprostor. V tretji sobi si je Ignac Simonič uredil mizarsko delavnico, da je po službi še kaj lahko zaslužil za preživljanje številne družine. Mizarska delavnica je še danes takšna, kot jo je zapustil ob svoji smrti pred 26 leti. Hiško je podedovala mlajša hči Jožeta in Elizabete, Lidija. Po katastrofalni toči leta 2008 je počasi pričela propadati. Simoničevi so se odločili, da jo bodo obnovili in vsaj delno zaščitili.

Preberite več v Štajerskem Tedniku