Arhiv Štajerskega Tednika

Helena Srnec v svoji osebni predstavitvi poudarja, da je kulturna delavka in literarna komparativistka. Njena Prleška düša, s katero se poklanja Prlekiji in njenim literarnim ustvarjalcem, je nastajala dobrih pet let. V delu je zbranih 115 prleških avtorjev, 28 sodobnikov je tudi spisalo refleksijo na temo Prlekija. Drugi sklop dela pa je motivni in tematski, predstavlja prleško pokrajino, življenje Prlekov in Prlečk, odnos do vina, zemlje, šole, izobraževanja, mesta in tujine. Zbrala je tudi vraže, šege in navade. Zadnji razdelek (Otrok v srcu in srce v otroku) pa zajema nekaj basni in pravljic, ki so vezane na Prlekijo in Prleke.

„Fasciniral me je pester nabor teh naših pisanih Prlekov, kot jih rada sama poimenujem, kot tudi ljudje, ki sem jih našla pri tem raziskovanju. Prlekov je veliko, prav je, da so zbrani na enem mestu, v eni knjigi. Tako sedaj nastajajo tudi nekatere druge monografske publikacije, saj me je prevzelo kar nekaj avtorjev, ki se jim želim v prihodnosti posvetiti, da bodo domačini z njimi seznanjeni. Želim nekaj napisati tudi o Antonu Kosiju. Zanimiv je tudi Vekoslav Grmič. S knjigo Prleška düša sem zagotovo tudi prispevala k večji prepoznavnosti prleških avtorjev, saj so bili nekateri po krivici zapostavljeni. Pa če samo pogledamo Martina Kojca, velikega psihologa, ki je še danes zelo znan v Nemčiji, njegova dela še danes izhajajo. V nemškem prevodu bosta kmalu izšli knjigi Prebujajoči se človek in Razsvetljeni človek, za kateri sem tudi napisala spremne besede. Nekaj dela nas sedaj še čaka z nizozemskimi prevodi. Na Nizozemskem je Martin Kojc izdal nekatere aforizme, ki pa še niso bili objavljeni nikjer drugje kot na Nizozemskem,“ svoje literarno ustvarjanje predstavlja Helena Srnec.

Preberite več v Štajerskem Tedniku