Ptuj: Po 25 letih entuziazma slovo od Stare steklarske delavnice
Mladi gledališki ustvarjalci so se v zapuščene prostore Stare steklarske delavnice skvotersko naselili že v letih 1995/1996. Pred prvo premiero, igro Psiha Emila Filipčiča 10. julija 1997, so pol leta zapuščene, neurejene, zaprašene prostore čistili, ob tem pa vadili in delali še veliko drugega. Že pred tem pa so imeli v teh prostorih poskusno nekaj literarnih nastopov. Prvi dogodek v dvorani je bila instalacija Dušana Fišerja: v vodovodne cevi je „inštaliral“ Aleša Štegerja.
„Takrat se nam niti sanjalo ni, da bo na tem prostoru nastalo toliko uprizoritev v nemogočih razmerah za delo. Pred nekaj leti se je končno začelo urejanje in upravljanje prostorov. Stara steklarska je bila 25 let središče mlade gledališke ustvarjalnosti Teatra III in Gledališkega studia ter lutkovne sekcije PDD Svoboda Ptuj. Zdaj bo tu nastalo novo središče kulturnega dogajanja v starem mestnem jedru. Sezono 2020/21 je zaznamovala epidemija. Točno pred enim letom smo pred vrati na dvorišču pripravili kar dve premieri: Mali strah Bav Bav in krstna uprizoritev Jovanovićeve igre Predstave ne bo ...Vrata naših vadbenih prostorov so bila zaprta do junija 2021. Zdaj bomo nekaj časa brezdomci,“ so zapisali protagonisti 25-letnega dogajanja v Stari steklarski delavnici. 14. julija so se od svojih tako dragih prostorov poslovili s kratko lepljenko poezije iz svojih dosedanjih projektov. Poimenovali so jo Moje telo je pesem. Nastopili so: Eva Zala Majcenovič, Kaja Čelan, Patrik Komljenović, Tilen Kolar in Tomi Petek.
Dogajalo se je izjemno veliko
Tako kot pred 25 leti, ko je imela svoj prvi govor v prostorih, ki jih kmalu več ne bo, je Branka Bezeljak imela tudi svoj zadnji govor v teh prostorih. „Zgodilo se je veliko zelo zanimivih stvari, ne samo naše gledališke predstave. V okviru festivala Art Stays so nastopili veliki umetniki s svojimi performansi. Ob vsaki priložnosti smo imeli tudi svoje literarne nastope, branja poezije, treninge za gib, ples, uprizarjali smo lutkovne predstave, potekal je gledališki studio. V letih 1993, 1994 in 1995 sta z menoj sodelovali tudi Nevenka Gerl in Majda Fridl. To obdobje je bilo najmočnejše, v gledališki studio je bilo vpisanih 60 mladih. Obiskovala ga je tudi danes znana slovenska igralka Iva Krajnc, ki je igrala tudi glavno vlogo v Filipčičevi Psihi. V prostorih Stare steklarske delavnice so potekali rock koncerti, različne delavnice, tu so se zbirali žonglerji, zvrstili so se plesni nastopi. V teh dveh prostorih, kolikor smo jih imeli na voljo, se je lahko zgodilo marsikaj. Drug drugemu nismo bili v napoto. V času, ko sem bila v Ljubljani, so začeli pod vodstvom Borisa Mioćinovića urejati prvo dvorano in to je bila glavna dvorana zadnjih 15 let našega delovanja. Takrat so odigrali predstavo En prišparan jurij. Imela je izjemno veliko ponovitev, denar od vstopnine so porabili za ureditev odra, parketa in nakup stolov. Vsi smo vse delali prostovoljno: čistili, urejali, pospravljali, dežurali. Zato sem tudi malce otožna, saj je to čisto zadnji moj nastop, moj govor v tej dvorani. Govorila sem tudi ob naši preselitvi v te prostore,“ se je spominjala Branka Bezeljak.
V gledališkem studiu več kot 700 mladih
Preberite več v Štajerskem Tedniku
