Arhiv Štajerskega Tednika

Čebele so bile najprej zaradi spomladanske pozebe prikrajšane za pašo na sadnem drevju in akaciji, nič kaj bolje ni bilo z oljno ogrščico in travniškim cvetjem, saj je bil tudi maj hladen in deževen. Čebelarji so jim sicer pomagali s sladkorjem, ki pa ne more enakovredno nadomestiti nektarja, zato so lahko samo upali, da jim ne poginejo od lakote.

Letos je šlo vse narobe

Nato so računali vsaj na kostanj in lipo, a se jim tudi tu ni izšlo. »Dežja sicer potem res ni bilo, a smo se bali, da ne bi naenkrat udarila huda vročina. Dokler namreč temperature ne presežejo 30 stopinj, se za občutljive cvetove kostanja ni bati. Če pa pride vročinski val, sonce kostanjev cvet povsem ožame, ga 'skuri', nektar izhlapi, cvet se posuši in odpade, s tem pa odpade tudi čebelja paša. In na žalost se je zgodilo točno to,« razlaga Robert Bali iz Čebelarstva Pislak Bali iz Apač v občini Kidričevo.

Kostanjeve paše je bilo na koncu le kakšnih 40 % od običajne bere, pa tudi kakovost je daleč od želene, saj jo Bali ocenjuje kot srednjo, skratka takšno, ki »ni za tekmovanja«.

Preberite več v Štajerskem Tedniku