Vodotoki odnesli tisoče kubičnih metrov rodovitne zemlje
Po lanski suši, ugodni jeseni in mili zimi je prišlo leto 2023. Pozeba, obilne padavine, moča, veter, plazovi, poplave in še toča. Vremenska loterija, kot je še ni bilo, enako škoda. Polja, ki so tovarne na prostem, je skorajda pred močjo narave nemogoče zaščititi. Zakaj skorajda? Ureditev vodotokov in hidromelioracijskih sistemov bi zagotovo preprečila obseg škode, ki so jo povzročile poplave in zastajanje vode. »Toda v Sloveniji se žal mnogo preveč govori, problematizira, premalo pa naredi,« je jasen Ivan Brodnjak, dolgoletni kmetijski svetovalec in vodja terenske svetovalne službe Ptuj.
V začetku avgusta je na dravskih poljih še vedno vsaj 600 ha nepožete pšenice, ponekod že vprašljive kakovosti. »Ponekod pšenica že kali, drugod so težave bolezni, nekateri pa morajo zgolj počakati na padec vlage. Kaj storiti z nepožeto pšenico, je odvisno od primera do primera. Zagotovo bi bila rešitev prodaja v bioplinarne, ki pa naj bi, po podatkih s terena, že zaključile odkup,« pravi Brodnjak.
Že tako skromnim posevkom buč sedaj grozi še gniloba, enako krompirju. Zdi se, da letos zgolj koruza kljubuje vremenskim neprilikam in bo najverjetneje rešilna bilka za marsikatero kmetijo, čeprav so jo nekateri strokovnjaki že želeli pregnati z Dravskega in Ptujskega polja, je spomnil Ivan Brodnjak, strokovnjak za poljedelstvo. »Zaradi suš so nekateri že modrovali o neprimernosti koruze za naše območje. Letos je to edina poljščina, ki trenutno obeta dober pridelek. Koruza je zagotovilo za preskrbo živali, ni boljše alternative z vidika prehrambne vrednosti. Ima tudi velik pomen v luči prehranske varnosti, pa tudi cena na borzah je primerljiva s pšenico. Nepojmljivo katastrofo bi letos trpeli kmetje, če koruze na naših poljih ne bi bilo."
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
