Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

Podravje: Zamenjav zemljišč na vodovarstvenih območjih ni


Vida Božičko
14. 1. 2019, 22.21
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Številni kmetje imajo svoja zemljišča na vodovarstvenih območjih, kjer so omejeni glede uporabe škropiv in gnojenja. To pomeni, da je njihov pridelek manjši, zato so si pred leti izborili odškodnine, ki pa so po mnenju kmetov prenizke. Lastniki na prvih vodovarstvenih območjih se lahko med drugim odločijo tudi za menjavo takih zemljišč, vendar se to do zdaj še ni zgodilo. Kje se zatakne in kakšne so rešitve?

1547479384_cg_kvodovarstvena_območja-protest_3.jpg
Arhiv Štajerskega Tednika

Izplačila nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima se izvaja skladno z uredbo. Upravičenci morajo vsako leto znova do roka posredovati vse potrebne obrazce, ki jih mora popolna vloga vsebovati.

Na podlagi prejetih vlog mora pristojno komunalno podjetje, ki poskrbi za izplačila, pridobiti dokumentacijo Ministrstva za kmetijstvo, Ministrstva za finance in Inšpektorata za kmetijstvo. Ko so izpolnjeni vsi pogoji za izplačilo nadomestila in ko od Ministrstva za kmetijstvo komunalno podjetje prejme izračune o višinah izplačil, takrat se za upravičence pripravijo pogodbe o izplačilu. Nakazilo komunalno podjetje opravi v dveh tednih. Višine nadomestil pa so različne glede na velikost zemljišča, vrste vodovarstvenega območja in sheme pomoči. Kmet tako prejme med 80 in 120 evrov za hektar na leto.

Število upravičencev je iz leta v leto različno in je odvisno od lastništva oziroma najema površin na posameznem območju ter števila popolnih vlog. Za izplačilo nadomestil v Spodnjem Podravju skrbita Komunalna Slovenska Bistrica in Komunalno podjetje Ptuj. Na območju ptujske izpostave se število upravičencev giblje okoli 60, vendar je v nekaterih letih zaznati tudi večji upad. Milan Unuk, predsednik ptujske območne enote KGZS in predstavnik civilne iniciative, ki opozarja na težave kmetov na vodovarstvenih območjih, meni, da nekateri kmetje več ne oddajajo vlog, saj je odškodnina tako majhna, zanjo pa morajo dokumentacijo urejati vsako leto posebej.

Preberite več v Štajerskem Tedniku


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.