Arhiv Štajerskega Tednika

Upokojenega policista Volgemuta je okrožno sodišče na Ptuju na prvi stopnji spoznalo za krivega. Po uspeli pritožbi na višjem sodišču je bila zadeva vrnjena v ponovno sojenje. Ker na Ptuju ni bilo sodnika, ki bi o primeru še lahko sodil, saj so se vsi izločili, so sojenje prenesli na okrožno sodišče v Mursko Soboto. Tam so Volgemuta oprostili vseh obtožb in ga po dveh letih pripora spustili na prostost.

„Počutil sem se, kot da bi umrl“

Milan Volgemut je dogodke med letoma 2013 in 2015, ki jih je doživljal v priporu, minuli teden opisal pred sodiščem. Dejal je, da ga je prizadela že obtožba, da naj bi storil kaznivo dejanje umora. „Bil sem prizadet, užaloščen, jezen, tlačile so me more, dajala me je nespečnost. Nisem mogel verjeti, da je policija iz nič sproducirala kazenski pregon, me ovadila, sledil je pripor. Bil sem šokiran. V priporu sem bil v samici, ves dan nimaš česa početi. 24 ur lahko gledaš v strop. Dajala me je bolečina v želodcu, imel sem glavobole, se znojil. Ves čas sem razmišljal, kako se je zgodilo, da sem pristal v priporu, kako je do tega prišlo. Ob tem človek zapade v kaotično stanje. Počutiš se nemočen, čutiš stisko, sili te na jok. Edina tolažba mi je bila, da se bo zadeva enkrat končala in bom dokazal nedolžnost, na katero sem se ves čas postopka tudi skliceval. Sledila je obsodba na 20 let zapora. Bil sem zelo prizadet, nisem spal, počutil sem se, kot da bi umrl. Jezen sem bil na ves svet, na določene posameznike, na medije. V vsakem članku sem bil očrnjen. 31 let sem delal kot policist, pošten, zgleden … Potem pa naenkrat več nihče o meni ni vedel povedati nič dobrega. Ko sem se vrnil iz pripora, sem popolnoma izgubil stike z ljudmi v okolici. Redko komuniciram, umaknil sem se, način življenja se je zame popolnoma spremenil. Čeprav sem bil na koncu postopka spoznan za nedolžnega, marsikdo ne verjame, da tega res nisem storil.

Preberite več v Štajerskem Tedniku

Arhiv Štajerskega Tednika