Arhiv Štajerskega Tednika

Pred dobrimi petnajstimi leti, ko mesta še niso najedali veliki trgovski centri v njegovi okolici, se je na območju nekdanje tržnice razpenjala zelena streha okrog 75 stojničarjev. V reprezentativnem objektu pod cerkvijo pa je bilo mogoče kupovati tudi v lokalih. Slovo od nekdanje tržnice, prodajalci so v slovo pred začetkom investicije prižgali sveče, se je že v času obnove pokazalo še kako pomenljivo.

Zdaj, ko je projekt bolj ali manj dokončan, se je pokazalo, da je bil vsaj za tržni del projekta voden tako, da bi male tržničarje s tega prostora dobesedno pregnali. Pričakale so jih gole kamnite mize, ki so brez slehernega zaprtega prostora, kjer bi lahko hranili del svoje robe in tudi vse tisto, kar je nujno za nemoteno prodajo. Na ta pokrit prostor naj bi skupaj z njimi preselili tudi vse, ki prodajajo obutev in oblačila. Prav nobeden od njih pa si ne predstavlja, kako bo to mogoče izvesti v praksi, od tega, kako bodo stali, bodo drug drugega gledali v hrbet ali si bodo stali nasproti. Vmes med njimi pa se bodo na ozkem vmesnem prostoru gibali kupci.

Že sedaj pa je vprašanje, koliko tržničarjev od te male desetine se bo v resnici preselilo na ta neposrečen prodajni prostor. Če se bodo preselili trije, komu bodo prodajali, če na tržnico ne bodo več prihajali ljudje?! Jih bo pritegnil majhen lokal, za katerega se še ne ve, kdo ga bo uredil in odprl? Ta bo v zimskem času lahko postregel le gostom ob dveh mizah, ker bo del prostora odnesel točilni pult.

Preberite več v Štajerskem Tedniku