Arhiv Štajerskega Tednika

Ti dve koncesiji sta mu lani prinesli rekorden obseg sredstev iz državnega proračuna. Kljub temu se je njegov lastnik, poslovnež Leopold Poljanšek, odločil za njegovo prodajo. Po informacijah, ki krožijo v javnosti, že nekaj mesecev pospešeno išče interesente, ki bi bili pripravljeni od njega odkupiti večinski delež v podjetju VGP Drava. To je potrdilo več med seboj nepovezanih virov. Koliko denarja pričakuje zanj in zakaj ga sploh prodaja, uradno ni mogoče preveriti. »Brez komentarja,« se je na vprašanja odzval tudi Poljanšek.

Štirje gradbeni mogotci so si razdelili teren

Za podjetja, ki se ukvarjajo z urejanjem voda, že nekaj let vlada zlato obdobje. Ne samo zaradi skokovitega povečanja denarnih sredstev, ki jih Direkcija RS za vode namenja koncesionarjem, ampak tudi številnih gradbenih protipoplavnih ukrepov, za katere bo šlo več sto milijonov evrov. Že pred dvema desetletjema je država posel vzdrževanja, urejanja in čiščenja vodotokov prepustila zasebnikom, ki jim podeljuje koncesije. To je nazadnje storila leta 2019. Velikega zanimanja ni bilo. Za osem od devetih območij je prispela le ena ponudba. Deloma zaradi dogovorov med gradbinci, deloma pa zato, ker so bili zanje bolj zanimivi in donosni posli na cestni in železniški infrastrukturi.

Zaposlenih enako, prihodkov še enkrat več

To se pozna tudi v poslovanju podjetja VGP Drava. To je še leta 2020 ustvarilo okoli 14 milijonov evrov prihodkov, leto pozneje 21 milijonov evrov, leta 2022 pa več kot 23 milijonov evrov. Rezultati za lani še niso na voljo, po dostopnih podatkih pa bodo rekordni. Praktično ves promet VGP Drava pride od koncesije in protipoplavnih projektov, ki jih naroča država. Iz javnih virov je tako podjetje VGP Drava v lanskem letu prejelo 36 milijonov evrov, kar je dobra tretjina oziroma deset milijonov evrov več kot leta 2022. Največ novih projektov so sicer dobili v letih 2020 in 2021. Po menjavi oblasti leta 2022 so prišli kvečjemu do projektov, vrednih dober milijon evrov. Vedno večji so tudi dobički. Še leta 2020 je podjetje VGP Drava Ptuj po podatkih ebonitete.si beležilo pol milijona evrov plusa, leta 2022 pa že 1,2 milijona evrov. To se je v le manjši meri izplačevalo lastnikom, med katerimi je s 25-odstotnim deležem tudi država.

Leta 2020, ko je imelo 14 milijonov evrov prometa, je podjetje VGP Drava zaposlovalo v povprečju 108 ljudi. Dve leti pozneje, ko so se prihodki skoraj podvojili, jih je bilo 114, torej vsega šest več. Tudi zato so nedavne poplave odprle vprašanje, kako je bil porabljen denar, ki so ga koncesionarji prejeli od direkcije.

Posel dajejo samim sebi

Sistem, v katerega se iz leta v leto steka vedno več denarja, pa ima veliko napako – slab nadzor. Ena glavnih pomanjkljivosti je, da so tako imenovani rečni nadzorniki, ki so zadolženi za pregledovanje vodotokov, dejansko zaposleni pri koncesionarjih. Poenostavljeno: plačo dobivajo od podjetij, ki izvajajo dela, v njihovem interesu pa je čim večji dobiček. Rečni nadzorniki opravljajo delo, za katero bi po mnenju mnogih morala biti zadolžena država. Sedanja ureditev namreč pušča ogromno prostora za sume konflikta interesov in nesmotrno porabo proračunskega denarja. Rečni nadzorniki, zaposleni pri zasebnih koncesionarjih, tako pri pregledovanju strug rek ugotavljajo, kje so v določenem trenutku nujna sanacijska dela. O tem obvestijo državno direkcijo, ki nato podjetju, kjer je zaposlen rečni nadzornik, izda nalog za izvedbo del.

Povsem mogoče je torej, da se podjetje, ki je zadolženo za urejanje reke, v okviru koncesije samo odloča o tem, katera dela bo izvedlo. Njegovi ljudje so namreč ob ljudeh iz območnih enot državne direkcije edini, ki imajo neposredni vpogled v konkretno strugo. Na direkciji sicer poudarjajo, da preden koncesionarjem izplačajo denar za vzdrževalna dela na vodotokih, preverijo, ali so ta dela dejansko opravili.

P. Cirman