Cep: »Majhne haloške kmetije bodo spet izpadle!«
V Halozah je število kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo, zadovoljivo. Glede na statistične podatke je tu neprimerno več kmetij kot na Pohorju, Gorjancih in Kumu. Zanimivo je tudi, da je bilo leta 2006 v Halozah nekaj manj kot 1200 kmetij, leta 2015 pa že okoli 1800. Je pa po drugi strani res, da vse več živinorejskih kmetij v hribovitem delu Haloz zapira svoja vrata. V statistiko so namreč vključene vse kmetije na območju Haloz, tudi tiste na ravninskem delu, kjer je obdelovanje veliko lažje, pa tudi bolj intenzivno.
V Delavskem društvu hribovskih kmetij in podeželja, ki ima sedež v Žetalah, se zato že vrsto let borijo, da bi izključno hribovske kmetije na območju Haloz obravnavali kot posebno kategorijo.
Hribovski kmet ne more biti v istem košu z ravninsko kmetijo
»Hribovski kmetje z največ petimi kravami pač ne moremo biti v istem košu z neko veliko ravninsko kmetijo v občinah Podlehnik ali Majšperk, na kateri redijo 50 glav živali ali več. Kaj takega je za nas nepredstavljivo, saj je nemogoče, da bi lahko toliko živali sploh nahranili, hkrati pa je na hribovskih kmetijah še veliko ročnega dela,« je izpostavil predsednik društva Franc Cep in dodal, da so s temi problemi seznanili tudi pristojne državne institucije, a so te njihove zahteve prezrle.
Veliko so si namreč obetali od zadnjega razpisa kmetijskega ministrstva za naložbe v gorske kmetije, v okviru katerega sta za razvoj majhnih kmetij na voljo dva milijona evrov.
Preberite več v Štajerskem Tedniku
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
