Freepik

Medtem ko se je v šolskem letu 2021/22 v celotni Sloveniji doma šolalo kar 1.608 otrok, jih je v letošnjem le še 602, kar pomeni približno 60-odstotni upad v zgolj štirih letih. Tudi na ptujskih in okoliških osnovnih šolah učencev, ki bi se šolali doma, ni ali pa največ eden ali dva.

Upad števila ni presenetljiv, saj je novela zakona o osnovni šoli, sprejeta lani, določila, da morajo učenci, ki se šolajo doma, opravljati izpite iz vseh predmetov. Starši so zaradi tega vložili pobudo za ustavno presojo, vendar je Ustavno sodišče presodilo, da zakon ni v neskladju z ustavo. Odločitev je razočarala člane Civilne iniciative za izobraževanje na domu, medtem ko jo ravnatelji podpirajo, saj poudarjajo, da šola ni le kraj učenja, temveč tudi socializacije in skupnosti.

Tatjana Vaupotič Zemljič, ravnateljica največje ptujske osnovne šole Ljudski vrt, pozdravlja spremembo zakonodaje. Prepričana je, da morajo biti zahteve po znanju enake za vse učence. Do spremembe zakonodaje so namreč učenci prve triade, ki se šolajo na domu, opravljali preverjanje znanja le iz slovenščine in matematike, v drugi triadi še iz tujega jezika, v zadnji pa iz dodatnih petih predmetov.

Zdaj je preverjanja znanja občutno več. In to je očitno eden od razlogov, da število otrok, ki se šolajo na domu, povsod po Sloveniji drastično upada. Zanimivo je, da je upad opazen v vseh razredih, vendar nekoliko počasnejši v nižjih razredih. Medtem ko se je v 1. razredu število otrok, ki se šolajo doma, zmanjšalo z 240 (2021/22) na 100 (2025/26), se je v 9. razredu skoraj prepolovilo, in sicer s 87 na 35.

Širovnik: »Šolanje na domu nima prav nobenega smisla«

Več v Štajerskem tedniku