Arhiv Štajerskega Tednika

Agencija za kmetijske trge je namreč ugotovila pomemben delež pomanjkljivosti, ki zahtevajo dodatno razjasnitev, a posledic zaradi administrativnih napak kmetje naj ne bi čutili, miri Ivan Brodnjak S KGZ zavoda Ptuj.

»Leta 2014 se je država odločila, da bo kmete pripravila na kmetijsko okoljske podnebne ukrepe (KOPOP) tudi tako, da kmetje pripravijo programe aktivnosti, ki naj bi vsebovali možen nabor operacij in zahtev v okviru KOPOP. Ob tem so programi aktivnosti vsebovali podatke o nosilcih kmetijskega gospodarstva, podatke o zemljiščih, kolobarju …, datume izvedbe analiz tal, gnojilnih načrtov, številke analiz in načrtov … In vse te podatke je bilo treba vnesti v program, torej kup številk,« je na zahteve kmetijskega ministrstva ob začetku novega obdobja kmetijske politike spomnil Brodnjak. A vse bi bilo lepo in prav, če ne bi država zamudila s sprejemom KOPOP, tako da so se programi aktivnosti delali v letu 2015, sočasno z izpolnjevanjem subvencijskih vlog, je prepričan izkušeni svetovalec in vodja svetovalne službe na ptujskem zavodu. »Vnašalo se je enormno število podatkov za vsak GERK, torej za vsako njivico, parcelico. V večini primerov ne gre za kršitve, ampak za vnosne napake; na primer pri številki analize manjka prvo število, ker je program počasen in prvega števila ni sprejel.

Preberite več v Štajerskem Tedniku