Arhiv Štajerskega Tednika

Gre za nevarno bolezen, ki se zelo hitro širi in povzroča veliko škode. Okužene trte sprva dajo slabši pridelek, v nekaj letih pa sploh ne rodijo več in propadejo. »Na dveh parcelah imamo obsežno okužbo, bi rekel kakih 20–30 % trsov. Če bomo morali vinograde posekati, bo težko. Vsi se preživljamo s pridelavo in prodajo vina. Vsekakor bolezen povzroča veliko škodo,« je povedal eden večjih vinogradnikov na Ormoškem Andrej Gorjak, katerega družina obdeluje približno 6,5 hektarja vinogradov.

Vestno so škropili, a škržatku to ni škodilo

Kot je pojasnil, so škržatka v manjšem obsegu zasledili že lani. Zato so bili toliko bolj pozorni in trto dosledno negovali. Za zatiranje tega insekta so trto letos škropili dvakrat. Toda kljub temu je bolezen udarila z vso močjo. »Vse te trte, ki so okužene, bomo morali izruvati. To je takšno delo, da bi se človek zraven razjokal,« obupano pristavi žena Marjetka in pokaže na komaj osem let star vinograd, kjer je očitno obolelih precej trt. »Mislim, da se je širjenje bolezni začelo z integrirano pridelavo. Od takrat naprej imamo pojav bolezni eske in rumenice, ki pa se je letos zares razpasla. Po mojem je vzrok v zaščiti, kajti škropiva, ki jih sedaj lahko uporabljamo, niso več tako učinkovita. Mi smo celo dvakrat škropili za zatiranje škržatka, toda učinka žal ni bilo,« je jasen Gorjak.

V Jeruzalemsko-Ormoških goricah ni vinograda brez okužbe

Po besedah Simone Rajh iz ormoške kmetijske svetovalne službe (na fotografiji) je situacija prav v ormoškem pasu alarmantna. »V Jeruzalemsko-Ormoških goricah se pravzaprav vsepovsod najdejo okužene trte s škržatkom. Večina vinogradnikov na našem koncu se sooča s to boleznijo, eni bolj drugi manj. Kdor reče, da nima niti enega okuženega trsa, se je najbrž zlagal. Nekoliko večje žarišče okužb je na Kajžarju, Runču, v Lahoncih, precej tudi v Hujbarju. Gre za najhujši izbruh zlate trsne rumenice doslej, česa takšnega ne pomnimo. Vse več vinogradnikov, predvsem manjših, obupuje. Sprva jih je prizadel propad zadruge, potem odkupne cene, ki iz leta v leto padajo, pa vremenske neprilke; leta 2016 in 2017 pozeba, lani toča … Sedaj ta bolezen. Jaz pravim, da gre za pokop našega vinogradništva. Ne vem, kaj se lahko še zgodi ...«

Posekati bo treba hektarje vinogradov, druge rešitve ni

Vinogradniki lahko pogojno prosijo za odškodnino